Language of document : ECLI:EU:F:2007:13

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (prvi senat)

z dne 16. januarja 2007

Zadeva F-3/06

Jacques Frankin in drugi

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Uradniki – Dolžnost uprave zagotavljati pomoč – Zavrnitev – Prenos pokojninskih pravic, pridobljenih v Belgiji“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero J. Frankin ter 482 drugih uradnikov in začasnih uslužbencev Komisije predlaga razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 10. junija 2005 o zavrnitvi odobritve pomoči na podlagi določb člena 24 Kadrovskih predpisov in povračilo škode, za katero menijo, da jim je nastala zaradi te zavrnitve.

Odločitev: Tožba se zavrne. Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Povzetek

Uradniki – Pokojnine – Pokojninske pravice, pridobljene pred začetkom zaposlitve v Skupnostih – Prenos v sistem Skupnosti

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 24, prvi odstavek; Priloga VIII, člen 11(2))

Institucija ni kršila dolžnosti, da pomaga uradnikom, iz člena 24 Kadrovskih predpisov, ker je zavrnila prošnjo uradnika za odobritev tehnične in finančne pomoči, da bi najprej preveril, ali ima posamično interes zahtevati nov prenos svojih pokojninskih pravic, ki jih je pred začetkom zaposlitve v Skupnostih pridobil v belgijskem pokojninskem sistemu pod na splošno ugodnejšimi pogoji iz nove zakonodaje te države članice, in da bi nato po potrebi pridobil ta novi prenos, ko je ta institucija jasno izrazila, da zavrača umik prvotne odločbe o prenosu. Ta institucija lahko namreč za tako prošnjo za pomoč upravičeno šteje, kot da je vložena zoper eno njenih odločb, saj se prenos obravnava kot postopek, ki zajema dve odločbi, ki sta ju na podlagi zahteve zadevne osebe zaporedoma sprejela nacionalni organ, ki upravlja pokojninski sistem in sestavi obračun pridobljenih pravic, in nato institucija Skupnosti, ki ob upoštevanju teh pravic določi število let pokojninske dobe, ki se upoštevajo v pokojninskem sistemu Skupnosti na podlagi prenesenih pravic. Seveda dejstvo, da uresničitev cilja, zaradi katerega je bila prošnja za pomoč vložena, lahko predpostavlja umik akta institucije, ne pomeni nujno – zlasti če je institucija pripravljena umakniti ta akt –, da se zaprosi za pomoč zoper akt institucije, s čimer je tako izločena s področja uporabe člena 24 Kadrovskih predpisov, ki določa varstvo uradnikov pred ravnanji tretjih oseb in ne pred akti same institucije. Tako je, nasprotno, če je institucija nedvoumno zavrnila umik zadevnega akta.

Poleg tega se zadevna oseba v takih okoliščinah ne more veljavno sklicevati na dolžnost skrbnega ravnanja v pritožbi zoper odločbo o zavrnitvi njene prošnje, saj institucija zaradi te dolžnosti ne more biti prisiljena, da odpravi pogoje, ki se v Kadrovskih predpisih zahtevajo za njeno pomoč. Prav tako se ni mogoče utemeljeno sklicevati na kršitev načela pacta sunt servanda, ker ne navaja nobene pogodbe ali sporazuma, ki naj ga institucija ne bi upoštevala, in načela patere legem quam ipse fecisti, ker Kadrovski predpisi niso predpis, ki ga sprejme institucija kot organ, pristojen za imenovanje, ampak ga sprejme zakonodajalec Skupnosti.

Nazadnje, tožbeni razlog, ki je naveden zoper zavrnitev te prošnje in po katerem naj bi s spremembo belgijske zakonodaje nastala diskriminacija med uradniki Skupnosti, ki so prenesli pokojninske pravice, pridobljene v Belgiji, glede na to, ali so za prenos teh pravic zaprosili pred začetkom veljavnosti nove zakonodaje ali po tem, je brezpredmeten, kar zadeva zavrnitev institucije, da nudi pomoč. Tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev načela enakosti, bi bil namreč učinkovit samo, če bi se zatrjevalo, da je institucija odobrila pomoč drugim uradnikom in uslužbencem, ki so v enakem položaju kot tožeča stranka.

(Glej točke od 27 do 34, 38, 46, 60 in 61.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 10. julij 1997, Apostolidis in drugi proti Komisiji, T‑81/96, RecFP, str. I‑A‑207 in II‑607, točka 90 in navedena sodna praksa.