Language of document :

Pritožba, ki jo je Evropska komisija vložila 29. maja 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji razširjeni senat) z dne 19. marca 2019 v združenih zadevah T-98/16, T-196/16 in T-198/16, Italija in drugi/Komisija

(Zadeva C-425/19 P)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Pritožnica: Evropska komisija (zastopniki: P. Stancanelli, L. Flynn, A. Bouchagiar, D. Recchia, agenti)

Druge stranke v postopku: Italijanska republika, Banca Popolare di Bari Società Cooperativa per Azioni, Fondo interbancario di tutela dei depositi, Banca d’Italia

Predlogi

razveljavitev sodbe Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 19. marca 2019 v združenih zadevah

    T-98/16, „Italijanska republika/Evropska komisija“

    T-196/16, „Banca Popolare di Bari S.C.p.A./Evropska komisija“

    T-198/16, „Fondo interbancario di tutela dei depositi/Evropska komisija“;

zavrnitev tožb, vloženih na prvi stopnji, v delu, v katerem se izpodbija, da je z izpodbijanim sklepom dokazan obstoj pogojev za pripis zadevnih ukrepov državi in njihovo financiranje iz državnih sredstev;

vrnitev zadeve Splošnemu sodišču, da preuči preostale tožbene razloge na prvi stopnji, in

pridržanje stroškov postopka na prvi stopnji in v pritožbenem postopku.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Splošno sodišče je z izpodbijano sodbo za ničen razglasilo sporni sklep z obrazložitvijo, da „Komisija ni pravno zadostno dokazala vpletenosti italijanskih javnih organov v sprejetje zadevnega ukrepa in zato tudi ne pripisljivosti tega ukrepa državi v smislu člena 107(1) PDEU“ in da „v izpodbijanem sklepu ni pravno zadostno dokazala, da so italijanski javni organi nadzorovali zadevna sredstva in da so jih torej imeli ti organi na voljo“.

Komisija meni, da izpodbijana sodba temelji na napačnih pravnih ugotovitvah in izkrivljanju dejstev, ki nepopravljivo vplivajo na veljavnost njenih ugotovitev in izreka njenega sklepa. Komisija navaja dva tožbena razloga:

–    Prvič, Komisija meni, da je Splošno sodišče kršilo člen 107(1) PDEU iz dveh razlogov:

Splošno sodišče je storilo napako glede dokaznega bremena, ki je bil na Komisiji, da bi se ugotovil obstoj pogojev pripisljivosti državi in državnih sredstev, ker je navedlo, da mora Komisija dokazati obstoj prevladujočega vpliva javnih organov – v vseh fazah postopka, ki je pripeljal do sprejetja zadevnega ukrepa – na subjekt, ki dodeli pomoč, le zato, ker je zadnjenavedeni zasebni subjekt;

Splošno sodišče je storilo napako glede dokaznega bremena, ki je bil na Komisiji, da bi se ugotovil obstoj pogojev pripisljivosti državi in državnih sredstev, ker je preizkus in presojo elementov, ki jih je Komisija predložila v izpodbijanem sklepu, opravilo razdrobljeno, ne da bi jih upoštevalo v celoti in povzelo širši kontekst, v katerega so umeščeni.

(    Drugič, pri ugotovitvah Splošnega sodišča gre tudi za resne vsebinske nepravilnosti glede dejstev in razlage upoštevnega italijanskega prava, ki očitno izhajajo iz dokumentov zadeve.

____________