Language of document :

Pritožba, ki jo je Deutsche Lufthansa AG vložila 13. junija 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 12. aprila 2019 v zadevi T-492/15, Deutsche Lufthansa AG/Evropska komisija

(Zadeva C-453/19 P)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: Deutsche Lufthansa AG (zastopnik: A. Martin-Ehlers, Rechtsanwalt)

Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Land Rheinland-Pfalz, Ryanair DAC

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

ugotovi, da je bila tožba dopustna in utemeljena v delu, v katerem je tožeča stranka ukrep št. 12 (vplačilo v kapitalsko rezervo družbe FFHG)1 izpodbijala z utemeljitvijo, da je bila s tem ukrepom financirana pomoč za tekoče poslovanje v korist družbe FFHG;

sodbo Splošnega sodišča z dne 12. aprila 2019 v zadevi T-492/15 v preostalem razveljavi;

ugodi predlogu, navedenem v postopku na prvi stopnji, in zadevni Sklep Komisije SA.21121 z dne 1. oktobra 20142 (razen ukrepa št. 12 v delu, v katerem je bil ta izveden za izplačilo pomoči za tekoče poslovanje družbe FFHG) razglasi za ničen;

podredno, zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču; in

Komisiji naloži plačilo stroškov postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica s pritožbo v bistvu navaja te pritožbene razloge:

Posamične pomoči, v zvezi s katerimi je bil začet postopek preiskave:

Posamično nanašanje naj bi v zvezi s tožečo stranko obstajalo že od sodbe COFAZ,3 zaradi česar naj bi ta imela procesno upravičenje. To naj bi izhajalo iz tega, da naj Komisija ne bi upoštevala bistvenih elementov dejanskega stanja in dodatnih prednosti, čeprav naj bi jo tožeča stranka o teh ukrepih obvestila. Komisija naj bi s tem kršila postopkovne pravice tožeče stranke.

Če bi bilo treba uporabiti tako imenovano sodno prakso Mory,4 naj bi bilo treba podredno uporabiti prvo možnost. Ker so bile kršene postopkovne pravice tožeče stranke, naj za Komisijo ne bi bilo mogoče šteti, da je izvedla zakonit postopek preiskave. Tudi v tem primeru naj bi v zvezi s tožečo stranko obstajalo posamično nanašanje, zaradi česar naj bi ta imela procesno upravičenje.

Podredno naj bi bilo treba tožbo razglasiti za dopustno tudi, če naj bi bilo treba uporabiti drugo možnost iz tako imenovane sodne prakse Mory, pri kateri bi morala tožeča stranka dokazati znaten vpliv pomoči na njen položaj na trgu. V tem primeru naj bi namreč prišlo do obrnjenega dokaznega bremena ali vsaj do olajšanega dokaznega bremena tožeče stranke, ker naj bi Komisija upoštevno dejansko stanje, s katerim je bila seznanjena, samovoljno prikrila. Zgolj podredno naj bi bilo treba ugotoviti, da je tožeča stranka tudi tak znaten vpliv dejansko dokazala. Drugačna presoja Splošnega sodišča naj bi odstopala od sodne prakse Sodišča in temeljila na pravno napačnem razumevanju upoštevnega trga. V zvezi s tem naj bi Splošno sodišče izkrivilo in omejilo tako navedbo dejanskega stanja tožeče stranke, kot tudi navedbo dejanskega stanja Komisije, spremenilo vsebino izpodbijanega sklepa in kršilo pravila glede dokaznega bremena.

Sheme pomoči:

Po mnenju pritožnice bi bilo treba tožbo glede na sodbo Montessori5 tudi v primeru shem pomoči razglasiti za dopustno.

Posamična pomoč brez postopka preiskave:

V primeru posamične pomoči brez postopka preiskave naj bi bilo treba tožbo glede na prvo možnost iz sodne prakse Mory vsekakor razglasiti za dopustno, ker naj Komisija v zvezi s tem ne bi začela podrobnejšega postopka preiskave.

____________

1     Družba Flughafen Frankfurt-Hahn GmbH.

2     Sklep Komisije (EU) 2016/789 z dne 1. oktobra 2014 o državni pomoči SA.21121 (C29/08) (ex NN 54/07), ki jo je Nemčija izvedla v zvezi s financiranjem letališča Frankfurt Hahn ter finančnimi povezavami med letališčem in družbo Ryanair (UL 2016, L 134, str. 46).

3     Sodba Sodišča z dne 12. julija 1990, Société CdF Chimie azote et fertilisants SA in Société chimique de la Grande Paroisse (SCGP) SA/Komisija (C-169/84, ECLI:EU:C:1990:301).

4     Sodba Sodišča z dne 17. septembra 2015, Mory SA in drugi/Evropska komisija (C-33/14 P, ECLI:EU:C:2015:609).

5     Sodba Sodišča z dne 6. novembra 2018, Scuola Elementare Maria Montessori Srl in drugi (od C-622/16 P do C-624/16 P, ECLI:EU:C:2018:873).