SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (tretji senat)

z dne 31. januarja 2008

Zadeva F-98/05

Vittorio Di Bucci

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Uradniki – Napredovanje – Napredovalno obdobje 2004 – Dodelitev prednostnih točk – Časovna veljavnost določb novih kadrovskih predpisov“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero V. Di Bucci predlaga predvsem razglasitev ničnosti odločbe Komisije o določitvi skupnega števila točk, ki so mu bile dodeljene v napredovalnem obdobju 2004, in odločbe o nevpisu njegovega imena na seznam uradnikov, ki so v tem obdobju napredovali v naziv A 4.

Odločitev: Odločba o določitvi skupnega števila točk tožeče stranke konec napredovalnega obdobja 2004 in odločba o njegovem nenapredovanju v tem obdobju se razglasita za nični. Preostali tožbeni predlogi se zavrnejo. Komisija nosi vse stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Napredovanje – Veljavna pravila – Napredovalno obdobje 2004

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga XIII, člen 6, drugi odstavek)

2.      Uradniki – Napredovanje – Veljavna pravila – Napredovalno obdobje 2004

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45; Uredba Sveta št. 723/2004, člen 2)

3.      Uradniki – Napredovanje – Primerjalna ocena uspešnosti

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45)

4.      Uradniki – Tožba – Pravni interes

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45)

1.      Člen 6, drugi odstavek, Priloge XIII h Kadrovskim predpisom ne določa različice Kadrovskih predpisov, ki se uporablja za napredovalno obdobje 2004, temveč različico, v kateri so določeni učinki odločb o napredovanju, sprejetih po koncu tega obdobja. Cilj te določbe je uradnikom, za katere bi bile odločbe o napredovanju sprejete konec leta 2004, vendar bi njihovo napredovanje začelo veljati pred 1. majem 2004, zagotoviti, da bo pravica do kariere, zlasti glede povišanja v nazivu, ki izhaja iz njihovega napredovanja, enaka pravici, ki bi izhajala iz odločbe o napredovanju, sprejete pred začetkom veljavnosti Kadrovskih predpisov, kakor so bili spremenjeni z Uredbo št. 723/2004.

(Glej točko 52.)

2.      Ker ne obstajajo določbe, ki odstopajo od načela takojšnje uporabe novih pravil iz Uredbe št. 723/2004, s katero so bili z učinkom od 1. maja 2004 spremenjeni Kadrovski predpisi za uradnike in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, se člen 45 Kadrovskih predpisov, kakor je bil spremenjen s to uredbo, uporablja takoj od začetka veljavnosti te uredbe. Zato Komisija novembra 2004 ni mogla zakonito uporabljati določb člena 45 starih kadrovskih predpisov, razveljavljenih s to uredbo, za sprejetje odločbe o določitvi skupnega števila točk za delovno uspešnost uradnika po koncu napredovalnega obdobja 2004 in odločbe o njegovem nenapredovanju v tem obdobju.

(Glej točki 57 in 58.)

3.      Nezakonita je odločba Komisije, s katero je za napredovalno obdobje 2004 določeno skupno število točk za delovno uspešnost uradnika, ne da bi se posebej upoštevali dve dodatni merili iz člena 45 Kadrovskih predpisov, kakor so veljali 1. maja 2004, in sicer, katere jezike – poleg tistih, za katere je predložil dokazila o dobrem znanju – uradnik uporablja pri izvrševanju nalog in, kadar je to primerno, kakšno raven odgovornosti ima.

Nezakonitost te odločbe povzroči nezakonitost odločbe o nenapredovanju, sprejete za navedenega uradnika, če nova primerjalna ocena prijav ob upoštevanju teh dveh meril lahko privede do precej drugačne presoje hierarhije odlik uradnikov in morebiti navedenemu uradniku omogoči, da doseže prag za napredovanje, določen za to obdobje.

(Glej točke 60, 62 in od 64 do 66.)

4.      Tožba je dopustna le, če ima tožeča stranka osebni interes za razglasitev ničnosti akta, ki ga izpodbija. Uradnik se ne more upravičeno šteti za oškodovanega zaradi seznama uradnikov, ki napredujejo, in ima tako osebni interes, da predlaga razglasitev ničnosti tega seznama, le če na njem ni njegovega imena, kadar ta napredovanja ne preprečujejo, da po novi primerjalni oceni uspešnosti v skladu z določbami člena 45 Kadrovskih predpisov tudi sam napreduje v zadevnem obdobju. Predlogi za razglasitev ničnosti tega seznama v celoti so torej nedopustni.

(Glej točke od 70 do 72.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 21. november 1996, Michaël proti Komisiji, T-144/95, RecFP, str. I-A-529 in II-1429, točka 31; 28. september 2004, MCI proti Komisiji, T-310/00, ZOdl., str. II-3253, točka 44.