SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(drugi senat)

z dne 11. julija 2013

Zadeva F‑111/10

AN

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Uradniki – Pravice in obveznosti uradnika – Dejstva, na podlagi katerih je mogoča domneva o obstoju možne nezakonite dejavnosti, ki škodi interesom Unije – Dolžnost uradnika, da obvesti nadrejene ali OLAF – Zahteva za varstvo na podlagi člena 22a(3) Kadrovskih predpisov – Psihično nadlegovanje“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero AN v bistvu predlaga razglasitev ničnosti odločbe Evropske komisije, s katero je bila zavrnjena njena zahteva za črtanje nekaterih opomb v dveh obvestilih, ki so ji jih poslali nadrejeni, za dodelitev varstva iz člena 22a(3) Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi) ter za začetek upravne preiskave o povračilnih ukrepih, katerih žrtev naj bi bila. Tožeča stranka poleg tega predlaga povračilo škode, ki naj bi jo utrpela.

Odločitev:      Tožba se zavrne. AN nosi svoje stroške in naloži se ji plačilo stroškov Evropske komisije.

Povzetek

1.      Pritožbe uradnikov – Predhodna upravna pritožba – Pojem – Opredelitev, ki je predmet presoje sodišča

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 90(2))

2.      Pritožbe uradnikov – Predhodna upravna pritožba – Obstoj akta, ki posega v položaj – Obveznost neposredne vložitve pritožbe

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 90(1) in (2))

3.      Uradniki – Pravice in obveznosti – Svoboda izražanja – Razkritje dejstev, na podlagi katerih je mogoča domneva o obstoju nezakonite dejavnosti ali hude kršitve obveznosti – Zaščita pred disciplinskimi postopki – Obseg

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 22a(3); Sklep Sveta 1999/396, člen 2)

4.      Uradniki – Psihično nadlegovanje – Pojem – Negativne pripombe, naslovljene na uradnika – Izključitev – Pogoji

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 12a)

5.      Uradniki – Psihično nadlegovanje – Pojem – Govorice – Izključitev

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 12a)

1.      Pravna opredelitev dopisa uradnika kot „zahteve“ ali „pritožbe“ je predmet izključne presoje sodišča in ni odvisna od volje strank. V zvezi s tem dopis, s katerim uradnik izrazi željo izpodbijati odločbo, pomeni pritožbo v smislu člena 90(2) Kadrovskih predpisov in ne zahteve.

(Glej točko 62.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 30. april 1998, Cordiale proti Parlamentu, T‑205/95, točki 34 in 38;

Sodišče za uslužbence: 15. februar 2011, AH proti Komisiji, F‑76/09, točka 38 in navedena sodna praksa.

2.      Če je organ, pristojen za imenovanja, sprejel odločbo, ki posega v položaj uradnika, in želi uradnik zahtevati razglasitev ničnosti, spremembo ali umik zadevnega akta, mu ni treba vložiti zahteve v smislu člena 90(1) Kadrovskih predpisov, ampak mora uporabiti pritožbeni postopek iz člena 90(2) Kadrovskih predpisov.

(Glej točko 77.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 30. april 2009, Aayhan in drugi proti Parlamentu, F‑65/07, točka 40.

3.      Varstvo iz člena 22a(3) Kadrovskih predpisov, ki je tudi predmet člena 2 Sklepa 1999/396 o pogojih za izvajanje notranjih preiskav v zvezi s preprečevanjem goljufij, korupcije in kakršnega koli nezakonitega ravnanja, ki škoduje interesom Skupnosti, se dodeli brez vsakršne formalnosti uradnikom, ki so dali informacije o dejstvih, na podlagi katerih je mogoča domneva o obstoju nezakonite dejavnosti, in to zgolj zato, ker so dali navedene informacije.

Vendar navedeno varstvo uradniku ne zagotavlja varstva pred vsako odločbo, ki bi lahko posegala v njegov položaj, temveč samo pred odločbami, ki bi bile sprejete zaradi take predložitve informacij.

(Glej točki 86 in 90.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 24. februar 2010, Menghi proti ENISI, F‑2/09, točka 139.

4.      Negativne pripombe, naslovljene na uradnika, pa ne posegajo v njegovo osebnost, dostojanstvo ali integriteto, ker so izražene zmerno in ker iz listin iz spisa ni razvidno, da temeljijo na napačnih obtožbah brez vsakršne povezave z objektivnimi dejstvi.

(Glej točko 98.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: zgoraj navedena sodba Menghi proti ENISI, točka 110.

5.      Govorica, tudi če se izkaže za utemeljeno, se ne more šteti za dokaz psihičnega nadlegovanja uradnika ali obstoja kakršnega koli kaznivega ravnanja, ki ga je mogoče pripisati upravi.

(Glej točko 100.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 8. junij 1995, Allo proti Komisiji, T‑496/93, točka 48.