Zadeva C‑416/20 PPU
TR
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hanseatisches Oberlandesgericht Hamburg)
Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 17. decembra 2020
„Predhodno odločanje – Nujni postopek predhodnega odločanja – Policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Okvirni sklep 2002/584/PNZ – Evropski nalog za prijetje – Člen 4a(1) – Postopki predaje med državami članicami – Pogoji izvršitve – Razlogi za fakultativno neizvršitev – Izjeme – Obvezna izvršitev – Kazen, izrečena v odsotnosti – Beg obdolženca – Direktiva (EU) 2016/343 – Člena 8 in 9 – Pravica biti navzoč na sojenju – Zahteve v primeru obsodbe v odsotnosti – Preverjanje pri predaji obsojenca“
1. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami – Načelo vzajemnega priznavanja – Obseg
(Okvirni sklep Sveta 2002/584, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom 2009/299, uvodna izjava 6 ter člen 1(2) in členi 3, 4, 4a in 5)
(Glej točki 30 in 32.)
2. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami – Razlogi za fakultativno neizvršitev evropskega naloga za prijetje – Nalog, izdan zaradi izvršitve kazni, izrečene v odsotnosti – Beg obdolženca med kazenskim pregonom – Neizvršitev navedenega naloga brez jamstev odreditvene države članice o spoštovanju pravice do novega sojenje iz Direktive 2016/343 – Nedopustnost – Možnost sklicevanja na nespoštovanje odločb te direktive, ki imajo neposredni učinek pred sodišči odreditvene države članice
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2016/343, člena 8 in 9; Okvirni Sklep Sveta 2002/584, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299, člen 4a(1))
(Glej točke 36, 37, 39, 40, 45, 46, 54 in 55 ter izrek.)
3. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami – Razlogi za fakultativno neizvršitev evropskega naloga za prijetje – Nalog, izdan zaradi izvršitve kazni, izrečene v odsotnosti – Možnost izvršitve naloga kljub okoliščinam, ki spadajo med razloge za fakultativno neizvršitev – Pogoji – Neobstoj kršitve pravice zadevne osebe do obrambe v primeru njene predaje – Elementi presoje
(Okvirni Sklep Sveta 2002/584, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299, člen 4a(1))
(Glej točke od 50 do 52.)
Povzetek
Izvršitev evropskega naloga za prijetje, ki je bil izdan za izvršitev kazni odvzema prostosti, se ne sme zavrniti, kadar se je zadevna oseba izmikala osebnemu vabljenju in ni bila osebno navzoča na sojenju, ker je pobegnila v izvršitveno državo članico, zgolj zato, ker odreditvena država članica ni zagotovila spoštovanja pravice te osebe do novega sojenja
To nikakor ne spremeni dejstva, da mora odreditvena država članica spoštovati določbe prava Unije, ki zagotavljajo pravico do novega sojenja
V Romuniji je bil proti osebi TR, romunskemu državljanu, uveden kazenski pregon v dveh ločenih postopkih. Ker je zadevna oseba pobegnila v Nemčiji, sta postopka zoper njo na prvi stopnji in v pritožbenem postopku potekala brez navzočnosti te osebe. Vendar je bila ta oseba seznanjena vsaj z enim od teh postopkov, v katerem so jo na prvi stopnji zastopali odvetniki, ki si jih je izbrala sama, v pritožbenem postopku pa odvetniki, ki so bili postavljeni po uradni dolžnosti. Sojenji sta privedli do dveh obsodb, v katerih sta bili izrečeni kazni odvzema prostosti. Romunski organi so za njuni izvršitvi izdali evropska naloga za prijetje (v nadaljevanju: ENP). Osebi TR, ki je v Hamburgu (Nemčija), je od 31. marca 2020 odvzeta prostost.
Hanseatisches Oberlandesgericht Hamburg (višje deželno sodišče v Hamburgu, Nemčija) je 28. maja 2020 odločilo, da ENP ugodi. Oseba TR je temu nasprotovala, pri čemer se je sklicevala na dejstvo, da romunska organa nista želela zagotoviti obnove zadevnih kazenskih postopkov, kar naj po njenem mnenju ne bi bilo združljivo s pravico obdolžencev, da so navzoči na sojenju,(1) in v primeru odsotnosti z njihovo pravico do novega sojenja.(2) Nemško sodišče mora tako odločiti o zakonitosti predaje osebe TR na podlagi nacionalnih določb, s katerimi se izvaja člen 4a Okvirnega sklepa o ENP.(3) V skladu s tem členom ima izvršitveni pravosodni organ možnost zavrniti ENP, ki je izdan za izvršitev kazni odvzema prostosti, izrečene v odsotnosti zadevne osebe, razen v taksativno naštetih primerih. V teh okoliščinah se je to sodišče odločilo Sodišču postaviti vprašanje o morebitnem vplivu tega, da se v odreditveni državi članici ne spoštuje zahteva v zvezi s pravico do novega sojenja, pri čemer te okoliščine ni mogoče povezati z enim od primerov iz člena 4a.
Presoja Sodišča
V nujnem postopku predhodnega odločanja je Sodišče razsodilo, da v skladu s členom 4a Okvirnega sklepa o ENP izvršitveni pravosodni organ ne sme zavrniti izvršitve ENP zgolj zato, ker nima zagotovila, da bo v primeru predaje odreditveni državi članici spoštovana pravica zadevne osebe do novega sojenja,(4) kadar je ta oseba pobegnila v izvršitveno državo članico, s čimer ji je bilo preprečeno osebno vabljenje in ni bila navzoča na sojenju.
Sodišče je, da je prišlo do tega sklepa, opozorilo, da so primeri, v katerih lahko države članice zavrnejo izvršitev ENP, določeni taksativno(5) in da izvršitveni pravosodni organ izvršitve ENP ne sme pogojevati z drugimi pogoji.
Sodišče je po tem pojasnilu na prvem mestu navedlo, da je odsotnost zadevne osebe na sojenju, ki se je zaključilo z njeno obsodbo, na podlagi katerega je bil nato zoper njo izdan ENP, razlog za fakultativno neizvršitev tega ENP. Vendar je od spremembe Okvirnega sklepa v zvezi z ENP(6) obseg tega razloga bolj omejen, saj so v členu 4a izčrpno našteti primeri, v katerih je treba šteti, da izvršitev takega ENP ne posega v pravico do obrambe. V takih primerih mora izvršitveni pravosodni organ torej izvršiti ENP. To zlasti velja, če je bila zadevna oseba seznanjena z načrtovanim sojenjem, pooblastila pravnega zastopnika, ki ga je imenovala bodisi sama bodisi država, in jo je ta dejansko zastopal.(7)
Sodišče je na drugem mestu potrdilo, da dejstvo, da odreditvena država članica morebiti ne spoštuje določb prava Unije, ki zagotavljajo pravico do novega sojenja, ne more ovirati izvršitve ENP, sicer bi se obšel sistem, vzpostavljen z Okvirnim sklepom o ENP. Vendar je Sodišče poudarilo, da to nikakor ne vpliva na obveznost odreditvene države članice, da upošteva te določbe. Tudi če ta država članica teh določb res ni prenesla v roku ali jih ni prenesla pravilno, se lahko zadevna oseba v primeru predaje pred sodišči te države članice sklicuje na določbe, ki imajo neposredni učinek.
Sodišče je na tretjem mestu vztrajalo pri dejstvu, da je obravnavani razlog razlog za fakultativno neizvršitev. Tako lahko izvršitveni pravosodni organ, če bi menil, da ne gre za enega od primerov, ki izključujejo možnost zavrnitve izvršitve ENP, izdanega zaradi izvršitve obsodbe, izrečene v odsotnosti, upošteva druge okoliščine, na podlagi katerih se lahko prepriča, da predaja zadevne osebe ne pomeni kršitve njene pravice do obrambe. Če je tako, bo izvršitveni pravosodni organ lahko zadevno osebo predal. V zvezi s tem je Sodišče navedlo, da lahko izvršitveni pravosodni organ upošteva ravnanje zadevne osebe. Pri presoji je pomembno zlasti to, da se je zadevna oseba poskušala izogniti vročitvi informacij v zvezi s kazenskimi postopki ali da se je izogibala tudi vsakršnemu stiku z odvetnikoma, postavljenima po uradni dolžnosti.