Language of document :

Tožba, vložena 4. februarja 2020 – Evropska komisija/Zvezna republika Nemčija

(Zadeva C-57/20)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: R. Pethke in J. Jokubauskaitė, agenta)

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija

Predloga tožeče stranke

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj odloči:

Zvezna republika Nemčija je s tem, da je pavšalno ureditev uporabila načeloma za vse kmete, ne glede na to, ali bi jim uporaba splošne ureditve DDV ali posebne ureditve za mala podjetja povzročila težave, in s tem, da je uporabila stopnjo pavšalnega nadomestila, ki povzroča strukturno nadkompenzacijo plačanega vstopnega davka, kršila svoje obveznosti na podlagi člena 296(1) in člena 299 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost1 ;

Zvezna republika Nemčija nosi stroške postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 296(1) Direktive 2006/112/ES

Komisija v prvem tožbenem razlogu navaja, da je Zvezna republika Nemčija s tem, da je pavšalno ureditev uporabila za vse kmete, ne glede na morebitne težave, ki bi jih kmetom povzročila uporaba splošne ureditve DDV ali posebne ureditve za mala podjetja, kršila člen 296(1) Direktive 2006/112.

S členom 296 Direktive 2006/112 se zahteva ustrezno razlikovanje med kmeti, ki so lahko upravičeni do pavšalne ureditve. Tako je pogoj za to, da so kmeti upravičeni do te ugodnosti, ta, da imajo težave pri uporabi splošne ureditve DDV ali posebne ureditve iz poglavja 1. Zvezna republika Nemčija kmetov, ki so upravičeni do te ugodnosti, ni izbrala na podlagi tega merila.

Tožeča stranka v drugem tožbenem razlogu navaja, da je Zvezna republika Nemčija kršila člen 299 Direktive 2006/112, ker stopnja pavšalnega nadomestila, ki jo je določila, povzroča strukturno nadkompenzacijo vstopnega davka, ki so ga kmetje pavšalisti dejansko plačali.

V izračunu se po eni strani storitve pogodbenih ponudnikov kmetijskih storitev odštejejo od prometa celotnega kmetijskega sektorja, po drugi strani pa se od obremenitve celotnega kmetijskega sektorja z vstopnim davkom odšteje samo vstopni davek, ki ga plačajo kmeti, ki so obdavčeni po splošni ureditvi, ne pa tudi vstopni davek, ki ga plačajo ponudniki kmetijskih storitev. Iz tega izhaja strukturna nadkompenzacija s pavšalnim nadomestilom vstopnega davka, ki ga plačajo kmetje pavšalisti.

____________

1 UL. 2006, L 347, str. 1.