Language of document : ECLI:EU:F:2009:150

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(prvi senat)

z dne 10. novembra 2009

Zadeva F-71/08

N

proti

Evropskemu parlamentu

„Javni uslužbenci – Uradniki – Ocenjevanje – Ocenjevalno poročilo – Določitev ciljev – Očitna napaka pri presoji – Dopustnost – Ukrep, ki ne posega v položaj“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero N predlaga zlasti razglasitev ničnosti odločbe generalnega sekretarja Parlamenta z dne 12. septembra 2007 o sprejetju njegovega ocenjevalnega poročila za leto 2006 in odločbe predsednika Parlamenta z dne 22. maja 2008 o zavrnitvi njegove pritožbe zoper navedeno odločbo.

Odločitev: Odločba generalnega sekretarja Parlamenta z dne 12. septembra 2007 o sprejetju končnega ocenjevalnega poročila za tožečo stranko za obdobje od 16. avgusta 2006 do 31. decembra 2006 se razglasi za nično. V preostalem se tožba zavrne. Parlamentu se naloži plačilo stroškov.

Povzetek

1.      Uradniki – Pravno sredstvo – Pravni interes – Tožba za razglasitev ničnosti ocenjevalnega poročila – Uradnik, prerazporejen v drugo institucijo – Neupoštevanje navedenega poročila s strani te institucije

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)

2.      Uradniki – Ocenjevanje – Ocenjevalno poročilo – Obveznost seznanitve zadevnega uradnika z dokumentom, v katerem so določeni cilji njegove službe

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)

1.      Ocenjevalno poročilo uradnika je neodvisno od njegove prihodnje uporabnosti pisni in formalni dokaz o kakovosti dela zadevne osebe. Taka ocena ni le opis nalog, opravljenih v zadevnem obdobju, temveč tudi presoja osebnih odlik, ki jih je ocenjena oseba prikazala v poklicnem življenju. Tako je vsak uradnik upravičen zahtevati pravično in ustrezno oceno svojega dela. Zato je treba uradniku v skladu s pravico do učinkovitega sodnega varstva vsekakor priznati pravico do izpodbijanja ocenjevalnega poročila, ki se nanaša nanj, bodisi zaradi njegove vsebine bodisi zato, ker ni bilo pripravljeno v skladu s pravili, ki jih določajo Kadrovski predpisi.

Tako prerazporeditev uradnika iz ene institucije v drugo, neupoštevanje ocenjevalnih poročil, ki jih je pripravila prva institucija, s strani druge institucije in napredovanje uradnika v okviru druge institucije niso elementi, zaradi katerih bi uradnik izgubil pravni interes za ukrepanje zoper končno ocenjevalno poročilo, ki ga je pripravila prva institucija.

(Glej točki 33 in 34.)

Napotitev na:

Sodišče: 22. december 2008, Gordon proti Komisiji, C‑198/07 P, ZOdl., str. I‑10701, točki 44 in 45.

2.      Iz členov od 10 do 12 splošnih določb za izvajanje člena 43 Kadrovskih predpisov, ki jih je sprejel Parlament, izhaja, da mora ta institucija med ocenjevalnim razgovorom vsakega od svojih uradnikov ali uslužbencev seznaniti z dokumentom, v katerem so podrobno navedeni cilji, ki so za prihodnje leto dodeljeni njegovi direkciji, enoti ali službi. Ta dokument je bistven pri presoji storitev uradnika ali uslužbenca naslednje leto in pri sestavi njegovega ocenjevalnega poročila. Poleg tega mora uprava pripraviti dokument, v katerem so podrobneje pojasnjeni cilji, ki so uradniku ali uslužbencu osebno določeni, če uradnik ali uslužbenec med ocenjevalnim razgovorom to zahteva.

Čeprav te določbe ne urejajo izrecno primera prve razporeditve uradnika ali prehoda uradnika med letom iz druge institucije v Parlament, jih ni mogoče razlagati tako, da Parlamentu uradnika ni treba seznaniti z dokumentom, v katerem so določeni cilji njegove službe, h katerim bo moral prispevati. Tak dokument, ki obstaja za vsako enoto ali službo, neodvisno od postopka izdelave ocenjevalnega poročila posameznega uradnika ali uslužbenca, namreč pomeni referenco za oceno storitev uradnika ali uslužbenca ter sestavo ocenjevalnega poročila. Kakršna koli druga razlaga teh določb bi kršila načelo enakega obravnavanja, saj bi bil njen učinek različno obravnavanje uradnikov ali uslužbencev pri določitvi ciljev glede na datum njihovega vstopa v Parlament, to različno obravnavanje pa bi bilo nesorazmerno glede na različen položaj, ki izhaja iz takega merila. Poleg tega je določitev ciljev še toliko bolj nujna, kar zadeva novega uradnika, ob njegovem prihodu v enoto ali službo, v katero se bo moral čim prej vključiti.

(Glej točke 51, 52, 54 in 55.)