SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(prvi senat)

z dne 25. junija 2013

Zadeva F‑28/12

Luigi Marcuccio

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Zahteva za izbris stavka iz zdravniškega poročila – Nezgoda pri delu ali poklicna bolezen – Zavrnitev zahtevka z molkom organa“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja na podlagi njenega člena 106a, s katero L. Marcuccio predlaga razglasitev ničnosti odločbe, s katero je Evropska komisija zavrnila spremeniti vsebino zdravniškega poročila, ki je bilo pripravljeno v okviru postopka za priznanje, da je bil nek dogodek nesreča.

Odločitev:      Tožba se zavrže kot očitno nedopustna. L. Marcuccio nosi svoje stroške in stroške Evropske komisije. L. Marcuccio plača Sodišču za uslužbence Evropske unije 2000 EUR.

Povzetek

1.      Pritožbe uradnikov – Akt ki posega v položaj – Pojem – Pripravljalni akt – Zdravniško poročilo, pripravljeno v okviru preiskave na podlagi člena 20 Pravil o zavarovanju za primer nezgode pri delu in poklicne bolezni – Izključitev

(Kadrovski predpisi, člena 90 in 91; Pravila o zavarovanju za primer nezgode pri delu in poklicne bolezni, člen 20)

2.      Sodni postopek – Stroški – Stroški, povzročeni Sodišču za uslužbence brez razloga ali iz nagajanja zaradi uradnikove zlorabne vložitve tožbe

(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 94)

1.      Akti ali odločbe, zoper katere je mogoče vložiti ničnostno tožbo, so le ukrepi z zavezujočimi pravnimi učinki, ki bi lahko neposredno in takoj vplivali na interese tožeče stranke s tem ko bi resno spremenili njen pravni položaj.

Kadar gre za akte ali odločbe, ki se pripravijo v več fazah, zlasti po notranjem postopku, so izpodbojni akti samo ukrepi, s katerimi se dokončno določi stališče institucije po tem postopku, ne pa vmesni ukrepi, katerih cilj je priprava končne odločbe.

Glede tega je treba zdravniško poročilo, pripravljeno v okviru preiskave na podlagi člena 20 Skupnih pravil o zavarovanju uradnikov za primer nezgode pri delu in poklicne bolezni, obravnavati kot povsem pripravljalni akt pred končno odločbo, ki sam zase ni akt, ki posega v položaj. V teh okoliščinah predloga za spremembo takšnega poročila ni mogoče šteti za zahtevo v smislu člena 90(1) Kadrovskih predpisov, katere zavrnitev z molkom bi bila lahko predmet pritožbe na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov, nato pa predmet tožbe na podlagi člena 91 kadrovskih predpisov.

(Glej točke 20, 21, 24 in 25.)

Napotitev na:

Sodišče: 21. januar 1987, Stroghili proti Računskem sodišču, 204/85, točka 6;

Sodišče za uslužbence: 13. december 2006, Aimi in drugi proti Komisiji, F‑47/06, točka 58; 29. november 2007, Pimlott proti Europolu, F‑52/06, točka 48; 29. februar 2012, Marcuccio proti Komisiji, F‑3/11, točka 39.

2.      Člen 94 Poslovnika Sodišča za uslužbence določa, da se lahko stranki, če mu je povzročila stroške, ki bi se jim bilo mogoče izogniti, zlasti če je z vložitvijo tožbe očitno zlorabila postopek, naloži, da jih v celoti ali delno povrne, ne da bi znesek tega povračila presegel znesek 2000 EUR.

To določbo je treba uporabiti, kadar so sodišča Evropske unije že večkrat ugotovila, da je tožeča stranka sprožila spor brez kakršnekoli ustrezne utemeljitve, in je očitno, da je obravnavana zadeva nadaljevanje tega početja.

(Glej točki 30 in 31.)