Zadeva C‑302/18
X
proti
Belgische Staat
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Raad voor Vreemdelingenbetwistingen)
Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 3. oktobra 2019
„Predhodno odločanje – Politika priseljevanja – Status državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas – Direktiva 2003/109/ES – Pogoji za pridobitev statusa rezidenta za daljši čas – Člen 5(1)(a) – Stalni, redni in zadostni viri“
Mejni nadzor, azil in priseljevanje – Politika priseljevanja – Status državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas – Direktiva 2003/109 – Pridobitev statusa rezidenta za daljši čas – Pogoj – Stalna, redna in zadostna sredstva – Pojem – Sredstva, ki jih da na voljo tretja oseba – Vključitev – Pogoji
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38, člen 7(1)(b) in (c); Direktiva Sveta 2003/109, člen 5(1)(a))
(Glej točke od 26 do 31, od 34 do 36 in od 40 do 44 ter izrek.)
Povzetek
Prosilec za pridobitev statusa rezidenta za daljši čas lahko kot dokaz, da ima stalne, redne in zadostne vire, navaja tudi vire, ki mu jih da na razpolago tretja oseba
Sodišče je v sodbi X (C‑302/18), ki jo je izdalo 3. oktobra 2019, podalo razlago Direktive 2003/109(1) v delu, v katerem je v njej določeno, da države članice od državljanov tretjih držav zahtevajo, da za pridobitev statusa rezidenta za daljši čas dokažejo, da imajo zase in za vzdrževane družinske člane stalne in redne vire, ki zadostujejo za njihovo vzdrževanje in vzdrževanje njihovih družinskih članov, ne da bi uporabljali sistem socialne pomoči zadevne države članice.(2) Sodišče je razsodilo, da se pojem „viri“ ne nanaša zgolj na lastne vire prosilca za pridobitev statusa rezidenta za daljši čas, ampak so lahko s tem pojmom zajeti tudi viri, ki jih temu prosilcu da na razpolago tretja oseba, če so ti viri glede na posamični položaj zadevnega prosilca stalni, redni in zadostni.
Ta sodba je bila izdana v okviru spora med osebo X, ki je kamerunski državljan, in Belgische Staat (Belgijska država) v zvezi z zavrnitvijo vloge za izdajo dovoljenja za naselitev in pridobitev statusa rezidenta za daljši čas. X je v okviru vloge navajal vire svojega brata in predložil pisno zavezo, ki jo je podpisal zadnjenavedeni, v kateri je bilo navedeno, da bo ta zagotovil, da imajo X in njegovi vzdrževani družinski člani stalna, redna in zadostna sredstva za preživljanje. Vloga je bila zavrnjena z obrazložitvijo, da X nima lastnih virov in da dejstvo, da ga vzdržuje njegov brat, še ne pomeni, da ima redni in stalni prihodek.
Sodišče je po ugotovitvi, da je pojem „viri“ iz zadevne določbe avtonomen pojem prava Unije, navedlo, da zgolj na podlagi besedila navedene določbe ni mogoče določiti niti narave niti izvora v njej navedenih virov. V nekaterih jezikovnih različicah te direktive je namreč uporabljen izraz, ki ustreza besedi „viri“, medtem ko je v drugih jezikovnih različicah uporabljen izraz, ki ustreza pojmu „prihodki“. Tako je Sodišče podalo razlago, ki temelji na cilju te direktive in na sobesedilu zadevne določbe, ter zlasti ugotovilo, da Direktiva načeloma ne dovoljuje, da se določijo dodatni pogoji v zvezi z izvorom virov, na katere se nanaša zadevna določba.
Sodišče je v nadaljevanju razsodilo, da iz preučitve besedila, cilja in sobesedila zadevne določbe Direktive 2003/109 z vidika primerljivih določb direktiv 2004/38(3) in 2003/86(4) izhaja tudi, da izvor virov, na katere se nanaša prvonavedena določba, za zadevno državo članico ni odločilno merilo za namene preverjanja njihove stalnosti, rednosti in zadostnosti. Pogoje v zvezi z „viri“ v smislu Direktive 2003/109 in Direktive 2004/38 je namreč kljub temu, da je njihov pomen drugačen, mogoče razlagati podobno, in sicer tako, da ne izključujejo, da se lahko zadevna oseba sklicuje na vire, ki izvirajo od tretje osebe, ki je njen družinski član. Poleg tega iz Direktive 2003/86 izhaja, da ni odločilno, od kod viri izvirajo, ampak to, ali so stalni in zadostni glede na posamični položaj zadevne osebe.
Sodišče je nazadnje dodalo, da mora pristojni nacionalni organ preučiti, ali je treba vire, ki izvirajo od tretje osebe ali družinskega člana prosilca, šteti za stalne, redne in zadostne. Glede tega je mogoče upoštevati pravno zavezujočo naravo garancijske izjave, ki jo da tretja oseba ali družinski član prosilca, družinsko povezavo med prosilcem in družinskimi člani, ki so ga pripravljeni vzdrževati, ter naravo in trajnost virov zadnjenavedenih.