SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE
(drugi senat)

z dne 18. marca 2016

Zadeva F‑23/15

Petrus Kerstens

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Uradniki – Obveznosti – Dejanja, ki javne uslužbence kažejo v slabi luči – Razširjanje žaljivih govoric o drugem uradniku – Člen 12 Kadrovskih predpisov – Disciplinski postopek – Preiskava, v kateri se preverjajo dejstva – Opomin – Člen 9(1)(b) Priloge IX h Kadrovskim predpisom – Splošne izvedbene določbe – Kršitev postopka – Posledice kršitve“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero Petrus Kerstens v bistvu predlaga razglasitev ničnosti odločbe Evropske komisije z dne 15. aprila 2014, s katero mu je bila naložena disciplinska kazen opomina.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Petrus Kerstens nosi svoje stroške in stroške Evropske komisije.

Povzetek

1.      Uradniki – Disciplinska ureditev – Ureditev, ki se uporablja za Komisijo – Preiskava pred začetkom disciplinskega postopka – Obveznost izvesti preiskavo pred začetkom disciplinskega postopka – Obseg

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 110 in Priloga IX, člen 2)

2.      Uradniki – Dolžnost pomoči, ki jo ima uprava – Obseg

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 24 in Priloga IX, člen 10)

3.      Uradniki – Pravice in obveznosti – Dejanja, ki lahko kažejo položaj v slabi luči – Žalitve – Pojem

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 12)

4.      Uradniki – Disciplinska ureditev – Kazen – Načelo sorazmernosti – Pojem – Diskrecijska pravica organa, pristojnega za imenovanja – Sodni nadzor – Meje

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 86)

5.      Uradniki – Pravice in obveznosti – Dejanja, ki lahko kažejo položaj v slabi luči – Žalitve – Obseg javnega razširjanja – Neupoštevnost

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 86)

6.      Uradniki – Disciplinska ureditev – Disciplinski postopek – Roki – Obveznost uprave, da ukrepa v razumnem roku – Nespoštovanje – Posledice

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga IX, oddelek 5)

1.      V okviru postopka, ki se uporablja za Komisijo na disciplinskem področju, zahteva po izvedbi upravne preiskave pred začetkom disciplinskega postopka izhaja iz splošnih izvedbenih določb o vodenju upravnih preiskav in disciplinskih postopkov, ki jih je ta institucija sama sprejela. Posledično Komisija, kadar začne disciplinski postopek, ne da bi izvedla upravno preiskavo ob upoštevanju obremenilnih in razbremenilnih dokazov, ter če oblikuje sklepne ugotovitve v zvezi z zadevno osebo, ne da bi ji dala možnost izraziti svoje mnenje, krši svoje obveznosti na podlagi členov 3(2) in 4(4) navedenih splošnih izvedbenih določb.

(Glej točki 65 in 82.)

2.      Da bi se zagotovil polni učinek člena 10 Priloge IX h Kadrovskim predpisom, zahteva, da je kazen sorazmerna s težo kršitve, ni zgolj zaščita za uradnika, ki je kršil svoje obveznosti, temveč pomeni tudi obveznost za organ, pristojen za imenovanja, da naloži kazen, ki ustrezno odseva težo storjene kršitve. Na podlagi člena 24 Kadrovskih predpisov pa ima vsaka institucija obveznost zaščititi svoje uradnike pred grožnjami, žalitvami, klevetami, širjenjem klevet ali napadi, katerih predmet bi bili ti uradniki, tudi v primeru, da so žrtve napadov s strani drugih uradnikov, pod pogojem, da so zadevna dejanja dokazana. Taka obveznost zajema ne samo dolžnost ukrepati, ko se ugotovijo taka ravnanja, ampak tudi obveznost, da se taka ravnanja v največji možni meri preprečijo v prihodnje, na podlagi dolžnosti skrbnega ravnanja, ki ureja odnose med institucijami in njihovim osebjem.

(Glej točko 105.)

Napotitev na:

Sodišče: sodba z dne 26. januarja 1989, Koutchoumoff/Komisija, 224/87, EU:C:1989:38, točka 14;

Sodišče za uslužbence: sodba z dne 12. maja 2011, Missir Mamachi di Lusignano/Komisija, F‑50/09, EU:F:2011:55, točka 220.

3.      Za žalitve se lahko štejejo trditve, ki škodijo osebnemu ali poklicnemu ugledu oseb, na katere se nanašajo, pri čemer oblika teh trditev ni pomembna, saj so s tem pojmom zajeti tako neposredni napadi kot trditve, izrečene v obliki dvoma, posredno, prikrito ali z namigovanjem.

(Glej točko 107.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: sodba z dne 12. septembra 2000, Teixeira Neves/Sodišče, T‑259/97, EU:T:2000:208, točki 29 in 30.

4.      Sodišče Unije mora pri presoji sorazmernosti kazni glede na resnost upoštevanega dejanskega stanja upoštevati dejstvo, da določitev kazni temelji na celoviti presoji organa, pristojnega za imenovanja, glede vseh konkretnih dejstev in okoliščin v vsakem posamičnem primeru, saj Kadrovski predpisi ne določajo stalnega razmerja med kaznimi, navedenimi v Kadrovskih predpisih, in različnimi vrstami kršitev uradnikov niti obsega, v katerem je treba upoštevati obstoj obteževalnih ali olajševalnih okoliščin pri izbiri kazni. Preučitev sodišča je zato omejena na vprašanje, ali je organ, pristojen za imenovanja, sorazmerno pretehtal obteževalne in olajševalne okoliščine, saj sodišče pri tej preučitvi ne more namesto navedenega organa izrekati vrednostnih sodb v zvezi s tem.

(Glej točko 109.)

Napotitev na:

Splošno sodišče Evropske unije: sodba z dne 22. maja 2014, BG/Evropski varuh človekovih pravic, T‑406/12 P, EU:T:2014:273, točka 64 in navedena sodna praksa.

5.      Kazanje položaja v slabi luči, očitano uradniku, ni odvisno od obsega javnega razširjanja žalitev, ki jih je izrekel.

(Glej točko 116.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: sodba z dne 26. novembra 1991, Williams/Računsko sodišče, T‑146/89, EU:T:1991:61, točka 76.

6.      Iz načela dobrega upravljanja izhaja, da so disciplinski organi zavezani, da disciplinski postopek vodijo skrbno in da vsako dejanje v postopku izvedejo v razumnem roku glede na prejšnji ukrep.

Vendar s kršitvijo načela upoštevanja razumnega roka praviloma ni mogoče utemeljiti razglasitve ničnosti odločbe, sprejete ob koncu disciplinskega postopka. Neupoštevanje načela razumnega roka namreč vpliva na veljavnost disciplinskega postopka samo v izjemnih okoliščinah, v katerih bi lahko to, da je preteklo preveč časa, vplivalo na sámo vsebino odločbe, ki je bila sprejeta ob koncu disciplinskega postopka. Tako je lahko, kadar preveč pretečenega časa vpliva na zmožnost zadevnih oseb za učinkovito obrambo ali kadar prekoračitev takega roka pri zadevni osebi ustvari legitimno pričakovanje, da ji ne bo naložena disciplinska kazen.

(Glej točki 131 in 132.)

Napotitev na:

Sodišče: sodba z dne 27. novembra 2001, Z/Parlament, C‑270/99 P, EU:C:2001:639, točka 43;

Sodišče prve stopnje: sodba z dne 1. aprila 2004, N/Komisija, T‑198/02, EU:T:2004:101, točka 125 in navedena sodna praksa;

Sodišče za uslužbence: sodbi z dne 13. januarja 2011, Nijs/Računsko sodišče, F‑77/09, EU:F:2011:2, točka 146, in z dne 8. marca 2012, Kerstens/Komisija, F‑12/10, EU:F:2012:29, točka 124.