SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (osmi senat)
z dne 26. junija 2019(*)
„Znamka Evropske unije – Prijave besednih znamk Evropske unije 200 PANORAMICZNYCH, 300 PANORAMICZNYCH, 400 PANORAMICZNYCH, 500 PANORAMICZNYCH in 1000 PANORAMICZNYCH – Absolutni razlogi za zavrnitev – Opisnost – Člen 7(1)(c) Uredbe (EU) 2017/1001 – Neobstoj razlikovalnega učinka, pridobljenega z uporabo – Člen 7(3) Uredbe 2017/1001 – Neobstoj zlorabe pooblastil“
V združenih zadevah od T‑117/18 do T‑121/18,
Agencja Wydawnicza Technopol sp. z o. o. s sedežem v Częstochowi (Poljska), ki jo zastopa C. Rogula, odvetnik,
tožeča stranka,
proti
Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), ki ga zastopa D. Walicka, agentka,
tožena stranka,
zaradi tožb zoper pet odločb petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 15. decembra 2017 (zadeve R 2194/2016-5, R 2195/2016-5, R 2200/2016-5, R 2201/2016-5 in R 2208/2016-5) v zvezi z zahtevami za registracijo besednih znakov 200 PANORAMICZNYCH, 300 PANORAMICZNYCH, 400 PANORAMICZNYCH, 500 PANORAMICZNYCH in 1000 PANORAMICZNYCH kot znamk Evropske unije,
SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat),
v sestavi A. M. Collins, predsednik, R. Barents in J. Passer (poročevalec), sodnika,
sodni tajnik: E. Hendrix, administrator,
na podlagi tožb, vloženih v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 20. februarja 2018,
na podlagi odgovorov na tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 4. julija 2018,
na podlagi odločbe z dne 5. oktobra 2018 o združitvi zadev od T‑117/18 do T‑121/18 za ustni del postopka in izdajo skupne končne odločbe,
na podlagi obravnave z dne 5. decembra 2018
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Tožeča stranka, Agencja Wydawnicza Technopol sp. z o. o., je 1. aprila 2016 pri Evropskem uradu za intelektualno lastnino (EUIPO) vložila pet prijav za registracijo znamke Evropske unije na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2009, L 78, str. 1), kakor je bila spremenjena (nadomeščena z Uredbo (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2017, L 154, str. 1)).
2 Znamke, za katere je bila zahtevana registracija, so besedni znaki 200 PANORAMICZNYCH, 300 PANORAMICZNYCH, 400 PANORAMICZNYCH, 500 PANORAMICZNYCH in 1000 PANORAMICZNYCH.
3 Proizvodi, za katere je bila zahtevana registracija, spadajo v razred 16 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in ustrezajo naslednjemu opisu: „[Periodične] revije“.
4 Preizkuševalec je z dopisoma z dne 2. in 3. maja 2016 tožečo stranko obvestil, da absolutni razlogi za zavrnitev, določeni v členu 7(1)(b) in (c) Uredbe št. 207/2009 (postala člen 7(1)(b) in (c) Uredbe 2017/1001), nasprotujejo registraciji prijavljenih znamk. Zato je ugotovil, da izraz „panoramicznych“ (panoramskih) opisuje vrsto križank, namenjenih poljsko govoreči javnosti, in da znaki pomenijo, da revije vsebujejo 200, 300, 400, 500 oziroma 1000 panoramskih križank.
5 Tožeča stranka je z dopisoma z dne 28. in 30. junija 2016 predložila stališča in dokaze o tem, da izraz „panoramicznych“ (panoramskih) v poljščini ne pomeni vrste križank in da so prijavljene znamke vsekakor dobile pridobljen razlikovalni učinek.
6 Preizkuševalec je v petih odločbah z dne 29. septembra 2016 vztrajal pri svojem stališču in na podlagi člena 7(1)(b) in (c) Uredbe št. 207/2009 zavrnil registracijo prijavljenih znamk za „[periodične] revije“.
7 Tožeča stranka je 27. novembra 2016 vložila pritožbo zoper vsako odločbo preizkuševalca na podlagi členov od 58 do 64 Uredbe št. 207/2009 (postali členi od 66 do 71 Uredbe 2017/1001). Tožeča stranka je 29. in 30. januarja 2017 vložila pisne izjave, v katerih je navedla vzroke za pritožbe.
8 Odbor za pritožbe je tožeči stranki 16. maja 2017 v skladu s členom 63 Uredbe št. 207/2009 (postal člen 70 Uredbe 2017/1001) poslal dopis, v katerem jo je pozval, naj predstavi pripombe glede podrobnosti o prijavah in postopkih za ugotavljanje ničnosti na Poljskem, če se nanašajo na znamke, enake prijavljenim znamkam.
9 Tožeča stranka je odboru za pritožbe predložila svoje pripombe v dopisih z dne 26. junija in 18. avgusta 2017.
10 Odbor za pritožbe je tožečo stranko 17. oktobra 2017 obvestil, da se listine, ki jih je predložila, ne nanašajo na uporabo besednih znakov kot znamk, temveč na njihovo opisno funkcijo, in da ni mogoče ugotoviti, da so ti znaki dobili pridobljen razlikovalni učinek.
11 Tožeča stranka je v dopisu z dne 17. novembra 2017 predložila dodatna pojasnila o nacionalnih postopkih v zvezi z nacionalnimi znamkami, ki so enake prijavljenim znamkam, in o pridobljenem razlikovalnem učinku.
12 Peti odbor za pritožbe je s petimi odločbami z dne 15. decembra 2017 (v nadaljevanju: izpodbijane odločbe) pritožbe zavrnil z obrazložitvijo, da so bile prijavljene znamke opisne v smislu člena 7(1)(c) Uredbe 2017/1001 in da dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, ne dokazujejo pridobitve razlikovalnega učinka z uporabo prijavljenih znamk v skladu s členom 7(3) navedene uredbe.
13 Prvič, odbor za pritožbe je v točkah 21 in 22 izpodbijanih odločb v okviru svoje presoje absolutnega razloga za zavrnitev iz člena 7(1)(c) Uredbe 2017/1001 presodil, da je glede na to, da prijavljene znamke vsebujejo poljsko besedo, upoštevna javnost poljsko govoreča javnost in da gre za povprečnega potrošnika, ki ima pozornost razmeroma dobro obveščenega, pozornega in preudarnega povprečnega potrošnika. V točki 24 izpodbijanih odločb je odbor za pritožbe navedel, da poljski izraz „panoramicznych“, ki pomeni „panoramskih“ in je rodilnik množine izraza „panoramiczna“ (panoramska), ki med drugim označuje vrsto križanke. V točkah 26 in 31 izpodbijanih odločb je v bistvu menil, da je pomen zadevnih znakov opis „[periodičnih] revij“, saj številke 200, 300, 400, 500 ali 1000 posredujejo informacijo o številu križank, ki jih vsebujejo revije, kar bi upoštevna javnost zaznala takoj in brez temeljitejšega premisleka, tudi če beseda „križanka“ v prijavljenih znamkah manjka. Odbor za pritožbe je v točkah 28 ter od 32 do 34 izpodbijanih odločb ugotovil, da z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, kot so jezikoslovni pogledi, ni mogoče izpodbijati opisnosti prijavljenih znamk in da registracija teh kot tiskovin ne omogoča ugotovitve, da imajo razlikovalni učinek. Poleg tega je odbor za pritožbe v točkah 35 in 36 izpodbijanih odločb dodal, da prejšnja praksa odločanja EUIPO pri registraciji znamk, ki vsebujejo številke, ne izpodbija te ugotovitve.
14 Poleg tega je odbor za pritožbe v točkah 37 in 41 izpodbijanih odločb ugotovil, da odločbe poljskih organov o besednih znakih 100 PANORAMICZNYCH, 200 PANORAMICZNYCH in 300 PANORAMICZNYCH in odločbe poljskih sodišč predvsem o figurativnih znakih, ki vsebujejo elemente „100 panoramicznych“, „300 panoramicznych“ in „500 panoramicznych“, potrjujejo, da znaki tožeče stranke, v katerih so številke, nimajo razlikovalnega učinka.
15 Drugič, odbor za pritožbe je menil, da prijavljene znamke niso pridobile razlikovalnega učinka z uporabo v smislu člena 7(3) Uredbe 2017/1001. V bistvu je v točkah od 46 do 55 izpodbijanih odločb menil, da dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, na primer javnomnenjske raziskave, dopisi podjetja za distribucijo tiskanih medijev o prodaji, izkazi stroškov oglaševanja in računi, ki dokazujejo promocijo in intenzivno oglaševanje, ne dokazujejo, da bi upoštevna javnost znake zaznavala kot označbo trgovskega izvora in ne kot opisne informacije o vsebini revij. Poleg tega je odbor za pritožbe v točkah od 56 do 61 izpodbijanih odločb ugotovil, da naslovnice revij, ki jih je predložila tožeča stranka, kažejo, da se prijavljene znamke stalno oglašujejo v določeni grafični obliki in da so v teh revijah uporabljene kot navedba o vsebini, in ne kot označba trgovskega izvora, ter da se, nasprotno, kot označba trgovskega izvora navaja poslovno ime TECHNOPOL, ki sestavlja figurativni znak na navedenih naslovnicah. Zato je odbor za pritožbe v točki 65 izpodbijanih odločb kljub priljubljenosti serije revij tožeče stranke, v katerih so številke, sklenil, da ni mogoče ugotoviti, da so prijavljene znamke pridobile razlikovalni učinek z uporabo v smislu člena 7(3) Uredbe 2017/1001.
Predlogi strank
16 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– primarno, spremeni izpodbijane odločbe s tem, da ugodi tožbam ter dovoli registracijo prijavljenih znamk, ker besedni znaki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 7(1)(b) in (c) Uredbe 2017/1001 in/ali ker so prijavljene znamke pridobile razlikovalni učinek z uporabo v smislu člena 7(3) Uredbe 2017/1001;
– podredno, razveljavi izpodbijane odločbe in pozove EUIPO, naj ponovno preuči prijave za registracijo, ker besedni znaki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 7(1)(b) in (c) Uredbe 2017/1001 in/ali ker so prijavljene znamke pridobile razlikovalni učinek z uporabo v smislu člena 7(3) Uredbe 2017/1001;
– EUIPO naloži plačilo stroškov.
17 EUIPO Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbe zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
Dopustnost nekaterih dokumentov, ki so prvič predloženi pred Splošnim sodiščem
18 EUIPO podaja ugovor nedopustnosti, ker je tožeča stranka dokumente, vsebovane v prilogah A.7 in A.8 k tožbam, prvič predložila pred Splošnim sodiščem. Na obravnavi je EUIPO iz istega razloga podal ugovor nedopustnosti tudi v zvezi s Prilogo A.23 k tožbam.
19 Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je namen tožbe pred Splošnim sodiščem nadzor zakonitosti odločb odborov za pritožbe pri EUIPO v smislu člena 72 Uredbe 2017/1001, zato naloga Splošnega sodišča ni ponovno preučevanje dejanskih okoliščin ob upoštevanju dokumentov, ki so bili prvič predloženi pred njim. Zato je treba navedene dokumente izločiti, ne da bi bilo treba preizkusiti njihovo dokazno vrednost (glej sodbi z dne 24. novembra 2005, Sadas/UUNT– LTJ Diffusion (ARTHUR ET FELICIE), T‑346/04, EU:T:2005:420, točka 19 in navedena sodna praksa, in z dne 12. marca 2014, Tubes Radiatori/UUNT– Antrax It (Radiator), T‑315/12, neobjavljena, EU:T:2014:115, točka 27 in navedena sodna praksa).
20 V obravnavani zadevi se tožeča stranka v okviru prvega tožbenega razloga, ki se nanaša na kršitev člena 7(1)(c) Uredbe 2017/1001, in v okviru petega tožbenega razloga, ki se nanaša na kršitev člena 7(3) navedene uredbe, na eni strani sklicuje na Prilogo A.7, ki se nanaša na posnetek zaslona spletnega mesta enciklopedije Wikipedia, in na Prilogo A.8 k tožbam, ki ustreza strani „Panorama dnia“ spletnega mesta „https://szarada.net“, ki vsakodnevno ponuja križanko, na drugi strani pa na Prilogo A.23, ki se nanaša na DVD z videoposnetkom študije, opravljene med študenti v Varšavi (Poljska), in z videoposnetkom odlomka poljske televizijske oddaje Śmiechu Warte.
21 Na obravnavi pa tožeča stranka ni izpodbijala, da ti dokumenti niso bili predloženi v upravnem postopku pred organi EUIPO.
22 Polega tega je treba ugotoviti, da se je tožeča stranka prav tako prvič pred Splošnim sodiščem v okviru petega tožbenega razloga sklicevala na Prilogo A.22 v zvezi z dokumentom „Analiza in mnenja [profesorja F.] o razlikovalnem učinku številk“.
23 Ker pa je bila registracija zavrnjena zaradi opisnosti prijavljenih znamk v smislu člena 7(1)(c) Uredbe 2017/1001 in zaradi neobstoja razlikovalnega učinka, pridobljenega z uporabo, v smislu člena 7(3) Uredbe 2017/1001, je treba ugotoviti, da je tožeča stranka imela možnost predložiti dokaze v upravnem postopku pred organi EUIPO (glej točke 5 in od 9 do 11 zgoraj). Iz tega sledi, da trditve tožeče stranke, da so bile dodatne priloge, predložene v fazi tožb, „popolnoma upravičene, ker so [bile] potrebne za dokazovanje oziroma ponazoritev vsebine tožbe in za zavrnitev neutemeljenih trditev odbora za pritožbe, razkritih šele v [izpodbijanih odločbah]“, ni mogoče sprejeti.
24 Zato je treba priloge A.7, A.8, A.22 in A.23 zavreči kot nedopustne.
Vsebinska presoja
25 Tožeča stranka v utemeljitev tožb navaja dvanajst tožbenih razlogov, ki jih je mogoče združiti na naslednji način. Na prvem mestu, v okviru prvega in drugega tožbenega razloga navaja kršitev člena 7(1)(c) Uredbe 2017/1001. Na drugem mestu, v okviru tretjega in petega tožbenega razloga navaja kršitev člena 7(3) Uredbe 2017/1001. Na tretjem mestu, v okviru četrtega in sedmega tožbenega razloga navaja zlorabo pooblastil v zvezi z registracijo drugih znakov s številkami s strani EUIPO in v zvezi z dejstvom, da odbor za pritožbe ni upošteval načela avtonomije sistema varstva znamk. Na četrtem mestu, v okviru šestega in od osmega do dvanajstega tožbenega razloga tožeča stranka navaja, prvič, zlorabo pooblastil, ker je odbor za pritožbe omejil svobodo tožeče stranke glede izbire načina varstva, drugič, kršitev člena 118 PDEU in zlorabo pooblastil, ker je odbor za pritožbe tožeči stranki odvzel učinkovit ukrep varstva, tretjič, kršitev člena 4(a) Uredbe 2017/1001, ker je odbor za pritožbe razlikoval proizvode enega podjetja od proizvodov drugega podjetja, ne da bi upošteval razmere na trgu, četrtič, kršitev člena 4 Uredbe 2017/1001, ker odbor za pritožbe ni pravilno razlagal pojma grafičnega prikaza besedne znamke, petič, zlorabo pooblastil in bistveno kršitev postopka, ker je odbor za pritožbe določil nezakonite pogoje, ki zahtevajo nove dokaze, ter, šestič, kršitev člena 36 PDEU in člena 14 Uredbe 2017/1001, ker odbor za pritožbe ni pravilno razlagal izključne pravice, ki se pridobi z registracijo znamke.
Prvi in drugi tožbeni razlog: kršitev člena 7(1)(c) Uredbe 2017/1001
26 Prvič, tožeča stranka trdi, da je odbor za pritožbe storil napako pri presoji, ko je opredelil upoštevno javnost, ker je v nasprotju s smernicami EUIPO za preizkušanje menil, da je upoštevna javnost povprečni potrošnik revij na temo iger in ne potrošnik revij, ki ga revije na temo iger ne zanimajo nujno. Tožeča stranka dodaja, da razmeroma dobro obveščen, razumno pozoren in preudaren povprečni potrošnik, ki na splošno bere revije, ni nujno seznanjen z revijami, ki vsebujejo križanke.
27 Drugič, tožeča stranka v bistvu navaja, da dokazi, na katere se je odbor za pritožbe oprl v okviru razlage besede „panoramiczna“ (panoramska), kot je spletno mesto enciklopedije Wikipedia in spletna stran s križankami, niso zanesljivi viri in da dokazna vrednost, ki jim jo je pripisal odbor za pritožbe, ni v skladu s smernicami EUIPO za preizkušanje znamk Evropske unije.
28 Tretjič, tožeča stranka trdi, da je odbor za pritožbe vsekakor „napačno, selektivno in pristransko“ presodil pomen prijavljenih znamk. Po mnenju tožeče stranke namreč odbor za pritožbe pri ugotavljanju razlikovalnega učinka navedenih znamk ni opredelil besede „panoramiczny“ (panoramski), temveč izraz „krzyżówka panoramiczna“ (panoramske križanke). V zvezi s tem trdi, da odbor za pritožbe zavestno ni upošteval poljskega izraza „krzyżówki“ (križanke), da bi zadevnim znakom pripisal domišljijsko naravo, ki ima lahko več pomenov. Trdi, da je odbor za pritožbe s tem, da je menil, da se je beseda „panoramiczny“ (panoramski) nanašala neposredno na križanke in ne na revije, selektivno in neobjektivno obravnaval dokaze, kar je privedlo do napačne analize in vnaprej oblikovanega zaključka, v katerem je prezrl jezikoslovne poglede in mnenja v zvezi z igrami, ki jih je predložila tožeča stranka. Tožeča stranka trdi, da zadevni znaki ne vsebujejo nobenih očitnih informacij o vsebini revij. V zvezi s tem trdi, da je izraz „panorama“ večpomenski in da se ne nanaša na križanke (krzyżówka), tako da zadevni znaki vsebujejo domišljijski izraz in spodbujajo k razmišljanju, ne da bi neposredno, konkretno in očitno kazali na vsebino revij. Poleg tega tožeča stranka pojasnjuje, da obstajajo številne revije, katerih imena so povezana z vsebino, ne da bi bila povezava očitna ali neposredna, vključno s tistimi, ki vsebujejo besedo „panorama“.
29 EUIPO izpodbija trditve tožeče stranke.
30 V skladu s členom 7(1)(c) Uredbe 2017/1001 se zavrne registracija znamk, ki jih sestavljajo izključno znaki ali podatki, ki lahko v gospodarskem prometu označujejo vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitve ali druge lastnosti blaga ali storitve. Prepoved registracije takega znaka ali označbe kot znamke Evropske unije v skladu s členom 7(1)(c) Uredbe 2017/1001 je v splošnem interesu, ki zahteva, da lahko znake ali označbe, ki opisujejo lastnosti blaga in storitev, za katere je bila zahtevana registracija, vsi prosto uporabljajo. Ta določba preprečuje, da bi bili taki znaki ali označbe pridržani enemu samemu podjetju, ker bi bili registrirani kot znamka (glej sodbo z dne 10. februarja 2010, O2 (Germany)/UUNT (Homezone), T‑344/07, EU:T:2010:35, točki 18 in 20 ter navedena sodna praksa).
31 Poleg tega iz člena 7(2) Uredbe 2017/1001 izhaja, da zadostuje, da razlogi proti registraciji obstajajo le v delu Evropske unije. Zato je treba registracijo znaka zavrniti, kadar je opisen v jeziku ene države članice, tudi če ga je sicer mogoče registrirati v drugi državi članici (sodba z dne 19. septembra 2002, DKV/UUNT, C‑104/00 P, EU:C:2002:506, točka 40).
32 Da za znak velja prepoved iz člena 7(1)(c) Uredbe 2017/1001, mora imeti dovolj neposredno in konkretno zvezo z zadevnimi proizvodi ali storitvami, tako da zadevni javnosti omogoča, da nemudoma in brez pomisleka prepozna opis teh proizvodov ali storitev ali ene od njihovih lastnosti (glej sodbi z dne 12. junija 2007, MacLean-Fogg/UUNT (LOKTHREAD), T‑339/05, neobjavljena, EU:T:2007:172, točka 29 in navedena sodna praksa, in z dne 27. aprila 2016, Niagara Bottling/EUIPO (NIAGARA), T‑89/15, neobjavljena, EU:T:2016:244, točka 14 in navedena sodna praksa).
33 V zvezi s tem je treba pojasniti, da to, da je zakonodajalec izbral izraz „lastnost“, poudarja dejstvo, da se navedena določba nanaša le na tiste znake, s katerimi je označena značilnost proizvodov ali storitev, za katere je zahtevana registracija, in ki jo zainteresirani krog zlahka ugotovi. Tako je mogoče registracijo znaka na podlagi člena 7(1)(c) Uredbe 2017/1001 zavrniti le, če je mogoče razumno predvidevati, da ga bo zainteresirani krog dejansko prepoznal kot opis ene od navedenih lastnosti (glej sodbo z dne 24. aprila 2012, Leifheit/UUNT (EcoPerfect), T‑328/11, neobjavljena, EU:T:2012:197, točka 16 in navedena sodna praksa).
34 Poleg tega se znaki ali označbe, ki lahko v gospodarskem prometu označujejo lastnosti proizvoda ali storitve, za katere je zahtevana registracija, na podlagi člena 7(1)(c) Uredbe 2017/1001 štejejo za neustrezne za izpolnitev bistvene vloge znamke, in sicer za identificiranje trgovskega izvora proizvoda ali storitve, da bi s tem potrošniku, ki je pridobil proizvod ali storitev, ki sta označena z znamko, omogočili, da pri poznejšem nakupu izbere enako, če je bila izkušnja pozitivna, oziroma izbere drugače, če je bila ta negativna (glej sodbo z dne 17. decembra 2015, Olympus Medical Systems/UUNT (3D), T‑79/15, neobjavljena, EU:T:2015:999, točka 17 in navedena sodna praksa).
35 Da bi EUIPO zavrnil registracijo na podlagi člena 7(1)(c) Uredbe 2017/1001, ni treba, da se znaki in označbe, ki sestavljajo znamko, na katero se nanaša ta člen, ob zahtevi za registracijo dejansko uporabljajo za opis proizvodov ali storitev, kot so ti, za katere je vložena zahteva, ali za opis lastnosti teh proizvodov oziroma storitev. Dovolj je, kot je navedeno že v samem besedilu te določbe, da se ti znaki ali ti podatki lahko uporabljajo v te namene (glej sodbo z dne 17. novembra 2016, Vince/EUIPO (ELECTRIC HIGHWAY), T‑315/15, neobjavljena, EU:T:2016:667, točka 31 in navedena sodna praksa).
36 Registracijo besednega znaka je torej treba zavrniti, če vsaj eden od njegovih mogočih pomenov opisuje značilnosti zadevnih proizvodov ali storitev (glej sodbo z dne 23. septembra 2015, Mechadyne International/UUNT (FlexValve), T‑588/14, neobjavljena, EU:T:2015:676, točka 38 in navedena sodna praksa).
37 Nazadnje, presojo opisnosti znaka je mogoče opraviti samo glede na to, kako ga razume upoštevna javnost, in glede na zadevne proizvode ali storitve (sodba z dne 27. februarja 2002, Eurocool Logistik/UUNT(EUROCOOL), T‑34/00, EU:T:2002:41, točka 38).
38 Na podlagi teh načel je treba preučiti prvi in drugi tožbeni razlog.
39 Na prvem mestu, v zvezi z opredelitvijo upoštevne javnosti je treba navesti, da je odbor za pritožbe v točki 22 izpodbijanih odločb, ne da bi temu sicer oporekala tožeča stranka, menil, da gre za poljsko govorečo javnost, ker so zadevni znaki sestavljeni iz poljske besede, in sicer „panoramicznych“ (panoramskih). Poleg tega je v nasprotju s trditvijo tožeče stranke odbor za pritožbe v točki 21 izpodbijanih odločb brez napake pri presoji ugotovil, da so „[periodične] revije“ namenjene povprečnim potrošnikom in da je stopnja pozornosti upoštevne javnosti stopnja pozornosti, ki jo ima razmeroma dobro obveščen, pozoren in preudaren povprečni potrošnik.
40 Domnevnega protislovja med obrazložitvami izpodbijanih odločb in sodbo z dne 29. aprila 2004, Procter & Gamble/UUNT (C‑473/01 P in C‑474/01 P, EU:C:2004:260, točka 33), ki ga navaja tožeča stranka, namreč ni mogoče sprejeti. V zvezi s tem odbor za pritožbe kljub mnenju, da je povprečni potrošnik razmeroma dobro obveščen, in ne normalno obveščen, iz tega ni sklepal, da je treba stopnjo njegove pozornosti razlagati drugače.
41 Poleg tega tudi ob predpostavki, da bi bilo treba formulacijo, ki jo je odbor za pritožbe uporabil v drugem stavku točke 21 izpodbijanih odločb, razlagati drugače, je dovolj spomniti, da se stopnja pozornosti povprečnega potrošnika, ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren, lahko spreminja glede na kategorijo zadevnih proizvodov in storitev (glej sodbo z dne 9. decembra 2010, Fédération internationale des logis/UUNT (Odtenek rjave), T‑329/09, neobjavljena, EU:T:2010:510, točka 20 in navedena sodna praksa).
42 Poleg tega je treba opozoriti, kot je razvidno iz ustaljene sodne prakse Sodišča, da je za presojo, ali ima znamka razlikovalni učinek, treba upoštevati njen celotni vtis (glej sodbo z dne 12. julija 2012, Smart Technologies/UUNT, C‑311/11 P, EU:C:2012:460, točka 49 in navedena sodna praksa).
43 Na drugem mestu, ugotoviti je treba, da vsakega od znakov sestavlja številka, in sicer 200, 300, 400, 500 ali 1000, ki ji sledi besedni element „panoramicznych“ (panoramskih).
44 Glede številke, ki je vključena v vsakega od znakov, je že bilo odločeno, da če se zahteva za registracijo nanaša zlasti na kategorijo proizvodov, katerih vsebina je brez težav in tipično označena s količino njihovih enot, je razumno predvideti, da bo zainteresirani krog znak, ki je sestavljen iz številk, dejansko prepoznal kot opis navedene količine in torej lastnosti teh proizvodov (sodba z dne 10. marca 2011, Agencja Wydawnicza Technopol/UUNT, C‑51/10 P, EU:C:2011:139, točka 56). V tem primeru je očitno tako, ne da bi tožeča stranka poleg tega izpodbijala ta pomen.
45 Glede pomena besednega elementa „panoramicznych“ je odbor za pritožbe v točkah 24 in 26 izpodbijanih odločb navedel, da je beseda „panoramicznych“ (panoramskih) rodilnik množine izraza „panoramiczna“ (panoramska), ki je izpeljan iz besede „panorama“ (panorama), ter da beseda „panoramska“ zlasti označuje vrsto križank, tako da pri zadevnih proizvodih prijavljene znamke posredujejo jasno informacijo o vsebini revije (200, 300, 400, 500 ali 1000 panoramskih križank).
46 Nobena od trditev tožeče stranke ne more omajati te presoje.
47 Ker tožeča stranka trdi, da EUIPO, ki se je pri določitvi pomena besednega elementa „panoramicznych“ (panoramskih) opiral na dokaze v obliki elektronskih virov, ni upošteval smernic EUIPO za preizkušanje, je treba opozoriti, da smernice EUIPO za preizkušanje, čeprav niso zavezujoče, pomenijo referenčni vir prakse EUIPO v zvezi z znamkami in kodifikacijo načinov ravnanja, ki naj bi se jih sam držal, tako da je njihova posledica – če so usklajene s pravili višje veljave – samoomejitev EUIPO, saj se mora ravnati po teh pravilih, ki si jih je določil (glej sodbo z dne 18. septembra 2015, Federación Nacional de Cafeteros de Colombia/UUNT – Hautrive (COLOMBIANO HOUSE), T‑387/13, neobjavljena, EU:T:2015:647, točki 45 in 46 ter navedena sodna praksa).
48 Vendar, najprej, iz besedila, ki ga navaja sama tožeča stranka, jasno izhaja, da različica smernic EUIPO za preizkušanje, ki je začela veljati 1. februarja 2014, možnosti uporabe internetnega iskanja za dokazovanje opisnega pomena ni omejila samo na nove in žargonske izraze. Čeprav je v poglavju 4 oddelka 4 dela B navedeno, da „[i]nternetno iskanje prav tako predstavlja veljavno sredstvo za dokazovanje opisnega pomena, zlasti v primeru novih ali žargonskih izrazov“, smernice EUIPO za preizkušanje namreč niso izključile uporabe internetnega iskanja v drugih primerih.
49 Dalje, vsekakor je treba opozoriti, da je bilo v različici, ki je začela veljati 1. oktobra 2017, isto besedilo spremenjeno, kot sledi: „[i]nternetno iskanje prav tako predstavlja veljavno sredstvo za dokazovanje opisnega pomena, zlasti v primeru novih, tehničnih ali žargonskih izrazov“. Čeprav beseda „panoramski“ ni nova, drugi viri, na katere se je odbor za pritožbe skliceval v izpodbijanih odločbah, dokazujejo, da na področju besednih ugank ta beseda res spada v tehnični žargon. Zato ni protislovja s smernicami EUIPO za preizkušanje.
50 Nazadnje, ugotoviti je treba, da se odbor za pritožbe pri presoji pomena besednega elementa „panoramicznych“ (panoramskih) nikakor ni oprl le na dva vira informacij, ki ju je navedla tožeča stranka, to je na spletno stran enciklopedije Wikipedia in na spletno mesto „krzyzowki.net“. Odbor za pritožbe je namreč sprejel druge dokaze, navedene v obrazložitvah odločb preizkuševalca z dne 29. septembra 2016, in nanje izrecno napotil v točki 24 izpodbijanih odločb, pri čemer se je skliceval tudi na različne publikacije s področja besednih ugank, kot so Slovar izrazov besednih ugank in podobnih iger (1994), Slovar nalog besednih ugank, objavljen na internetu, Strokovni vodič za besedne uganke (1988) in publikacija z naslovom Nasvet strokovnjaka za besedne uganka. Kako rešiti in sestaviti intelektualne naloge (1968).
51 Poleg tega je treba zavrniti tudi trditev tožeče stranke, da odbor za pritožbe ni preučil jezikoslovnih pogledov in mnenj s področja besednih ugank, čeprav so bili ti izrecno upoštevani v točkah 28 in 29 izpodbijanih odločb v okviru preučitve pomena besednega elementa „panoramicznych“ (panoramskih). Odbor za pritožbe je pri analizi mnenj s področja besednih ugank, ki jih je predložila tožeča stranka, ugotovil, da je iz teh mnenj razvidno, da se v izrazu „panoramske križanke“ beseda „panoramske“ nanaša na vrsto križanke. Kot je navedel EUIPO, tožeča stranka to ugotovitev potrjuje z navedbo, da je namerno izpustila izraz „križanke“, da bi zadevne znake naredila domišljijske. Trditev tožeče stranke, da se ta izraz nikakor ne nanaša na vrsto križanke in da se je odbor za pritožbe dejansko skliceval na pomen besednega izraza „krzyżówka panoramiczna“, je torej treba zavrniti kot neutemeljeno.
52 Poleg tega je treba opozoriti, da iz sodne prakse, navedene v točki 36 zgoraj, izhaja, da je registracijo besednega znaka treba zavrniti, če vsaj eden od njegovih mogočih pomenov opisuje značilnosti zadevnih proizvodov ali storitev. Zato dejstvo, da ima lahko beseda „panoramski“ druge pomene, v tem primeru ne vpliva na presojo odbora za pritožbe.
53 V tem okviru je nepomembna tudi morebitna napaka odbora za pritožbe, ki v točki 29 izpodbijanih odločb navaja opredelitev besede „panorama“, kot je določena v dopisu Rada Języka Polskiego Polskiej Akademii Nauk (svet za poljski jezik pri Poljski akademiji znanosti) z dne 11. februarja 2002, v katerem je po mnenju odbora za pritožbe beseda „panorama“ opredeljena tako: „1. širok razgled, ki se po navadi občuduje z višjega mesta, tudi: risba ali fotografija, ki upodablja tak razgled; 2. obsežna predstavitev pojava v literarnem ali kinematografskem delu; 3. velika freska, ki po navadi predstavlja bojne teme in se razprostira po notranjih stenah okrogle stavbe; tudi: stavba, v kateri se ta freska nahaja“, medtem se po mnenju tožeče stranke opredelitev glasi tako: „2. obsežna predstavitev pojava v knjigi, filmu, članku itd. […]“. Očitno je, da v obeh primerih ta opredelitev zajema druge pomene, kot je omenjeno v točki 52 zgoraj.
54 Poleg tega glede na druge dokaze ugotovitve odbora za pritožbe v zvezi s pomenom besede „panoramicznych“ ni mogoče izpodbiti s posameznim dokazom, in sicer z mnenjem predsednika poljskega združenja igralcev, ki meni, da „pogosti izrazi v tisku, kot so: panorama, panoramiczne, panoramix, odražajo ustvarjalno fantazijo založnikov pri imenih/naslovih tiskanih medijev in niso del terminologije s področja iger“. Poleg tega tožeča stranka sama nasprotuje temu mnenju, ko trdi, da se na spletnem mestu „https://szarada.net“ beseda „panorama“, iz katere je izpeljana beseda „panoramicznych“, uporablja za poimenovanje vrste križanke.
55 Iz tega sledi, da je odbor za pritožbe v točkah 24 in 26 izpodbijanih odločb upravičeno menil, da izraz „panoramicznych“ ustreza zlasti vrsti križanke in da v povezavi s številko označuje število panoramskih križank.
56 Zato je treba ugotoviti, da je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da bi pri splošnem vtisu zadevnih znakov upoštevna javnost, zlasti bralci revij s križankami, nemudoma in brez pomisleka element „200“, „300“, „400“, „500“ ali „1000“ v povezavi z besednim elementom „panoramicznych“ v enem od njegovih morebitnih pomenov razumela kot število panoramskih križank.
57 Poleg tega je treba opozoriti, da znamke ni mogoče registrirati za skupino proizvodov, v obravnavanem primeru za „[periodične] revije“, če je opisna le za del teh proizvodov, ki sestavljajo nerazločljivo podskupino, in sicer za revije, ki vsebujejo določeno število križank (glej v tem smislu sodbo z dne 7. junija 2001, KV/UUNT (EuroHealth), T‑359/99, EU:T:2001:151, točka 33).
58 Enaka ugotovitev namreč velja tudi, če se tako kot v obravnavanem primeru prijavljene znamke lahko štejejo za opisne le za potrošnike nerazločljive podskupine.
59 Glede na navedeno je treba prvi in drugi tožbeni razlog zavrniti.
Tretji in peti tožbeni razlog, ki se v bistvu nanašata na kršitev člena 7(3) Uredbe 2017/1001
60 V okviru tretjega in petega tožbenega razloga tožeča stranka trdi, da so prijavljene znamke „z intenzivno in dolgotrajno uporabo dobile pridobljen razlikovalni učinek“.
61 Prvič, to naj bi bilo potrjeno z dokumentom „Analiza in mnenje [profesorja F.] o razlikovalnem učinku številk“ in raziskavo med študenti.
62 Drugič, prijavljene znamke naj bi uživale ugled, ker so v uporabi že več kot 20 let, kar potrjuje datum registracije naslovov tiskovin. Zato je zadevna javnost vajena ugotoviti zvezo med temi slogani in križankami, ki jih izdaja tožeča stranka, kar naj bi omogočalo tudi, da ta javnost ugotovi trgovski izvor označenih proizvodov.
63 V zvezi s tem tožeča stranka trdi, da ker so prijavljene znamke naslovi tiskovin, zavarovani pred registracijo drugih revij z istim naslovom, to pomeni, da te znake uporablja en sam gospodarski subjekt, v obravnavanem primeru tožeča stranka sama. Vendar je iz sodbe z dne 18. junija 2002, Philips (C‑299/99, EU:C:2002:377), razvidno, da uporaba znaka s strani enega gospodarskega subjekta lahko zadošča za ugotovitev pridobljenega razlikovalnega učinka temu znaku.
64 Tretjič, pridobljen razlikovalni učinek prijavljenih znamk naj bi podpirali tudi dokazi o sodelovanju tožeče stranke s poljsko televizijsko oddajo Śmiechu Warte, in sicer zahvale za sodelovanje, številke, ki kažejo na priljubljenost te oddaje pri poljskih gledalcih, računi in pogodba v zvezi s financiranjem nagrad v blagu, razdeljenih v okviru te oddaje, ter promocija zadevnih znakov v istem okviru.
65 Četrtič, pridobljen razlikovalni učinek znamk naj bi dokazovali tudi računi za oglaševanje v tiskanih medijih, na radiu, televiziji in na oglasnih tablah.
66 Poleg tega bi bilo treba upoštevati posebne pogoje prodaje revij, vključno z revijami s križankami, namreč dejstvo, da potrošnik na splošno komunicira s prodajalcem samo prek okenca in zato za izbrane proizvode uporabi besedni znak samo v fonetični obliki. Kadar torej potrošnik izbira med proizvodi tožeče stranke in proizvodi drugih založnikov, naj bi v glavnem uporabil zadevne besedne znake.
67 Poleg tega naj bi odbor za pritožbe v točki 56 izpodbijanih odločb zmotno navedel, da je tožeča stranka stalno oglaševala prijavljene znamke v določeni grafični obliki. Po eni strani naj bi dokazi, na katere se sklicuje sam odbor za pritožbe, kazali, da tožeča stranka zadevne besedne znake uporablja tudi na svojem spletnem mestu. Po drugi strani je iz sodbe z dne 7. julija 2005, Nestlé (C‑353/03, EU:C:2005:432), razvidno, da predstavitev zadevnih znakov v grafični obliki ne izključuje niti njihove uporabe niti dejstva, da so dobili pridobljen razlikovalni učinek.
68 Prav tako naj bi odbor za pritožbe napačno menil, da v obravnavanem primeru le znak TECHNOPOL in znamka, ki vsebuje besedni element „technopol“, sestavljata označbo trgovskega izvora. Logotip Technopol naj bi bil zgolj kazalnik kakovosti zadevnih proizvodov, ki se od drugih konkurentov razlikujejo ne le po domišljijskih imenih, temveč tudi po ugledu.
69 Zato naj bi odbor za pritožbe z določanjem številnih zahtev tožeči stranki, vključno s tistimi v zvezi z dokazi, storil večjo zlorabo in ravnal nezakonito. V zvezi s tem naj bi odbor za pritožbe vztrajal, da se zadevni znaki ne uporabljajo kot znamke, in vzpostavil zvezo med svojstvenim razlikovalnim učinkom in pridobljenim razlikovalnim učinkom, kar naj bi imelo nezakonito negativne posledice za tožečo stranko.
70 Nazadnje, tožeča stranka se podredno sklicuje na poljsko sodno prakso, zlasti na sodno prakso Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče, Poljska), ki je v sodbi z dne 21. februarja 2008 (št. III CSK 264/07) razsodilo, da so znaki na revijah dobili pridobljen razlikovalni učinek.
71 EUIPO izpodbija trditve tožeče stranke.
72 Na podlagi člena 7(3) Uredbe 2017/1001 absolutni razlogi za zavrnitev, navedeni v členu 7(1)(b) in (c) te uredbe, ne nasprotujejo registraciji znamke, če je ta za proizvode in storitve, za katere se zahteva registracija, pridobila razlikovalni učinek z uporabo.
73 V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba člen 7(3) Uredbe 2017/1001 razlagati tako, da mora znamka pridobiti razlikovalni učinek z uporabo pred dnevom vložitve prijave znamke. Zato ni upoštevno to, da je znamka pridobila razlikovalni učinek z uporabo po dnevu vložitve prijave znamke in pred tem, ko je EUIPO, in sicer njegov preizkuševalec ali, kjer je primerno, odbor za pritožbe, odločil o vprašanju, ali absolutni razlogi za zavrnitev nasprotujejo registraciji te znamke. Iz tega izhaja, da EUIPO ne more upoštevati nobenih dokazov v zvezi z uporabo po dnevu vložitve prijave znamke (glej sodbo z dne 21. novembra 2012, Getty Images/UUNT (PHOTOS.COM), T‑338/11, neobjavljena, EU:T:2012:614, točka 45 in navedena sodna praksa; glej v tem smislu tudi sodbo z dne 11. junija 2009, Imagination Technologies/UUNT, C‑542/07 P, EU:C:2009:362, točka 49). Torej, čeprav lahko Splošno sodišče upošteva elemente iz obdobja po dnevu vložitve prijave znamke, to lahko stori le, če je iz njih mogoče sklepati o položaju, kakršen je bil na ta dan (glej sodbo z dne 17. oktobra 2017, Murka/EUIPO (SCATTER SLOTS), T‑704/16, neobjavljena, EU:T:2017:728, točka 75 in navedena sodna praksa).
74 Poleg tega je iz sodne prakse razvidno, da pridobitev razlikovalnega učinka znamke z uporabo zahteva, da zaradi znamke vsaj pomemben del upoštevne javnosti zaznava zadevne proizvode ali storitve, kot da izvirajo iz določenega podjetja (sodbe z dne 29. aprila 2004, Eurocermex/UUNT (Oblika steklenice piva), T‑399/02, EU:T:2004:120, točka 42; z dne 15. decembra 2005, BIC/UUNT (Oblika vžigalnika na kresilni kamen), T‑262/04, EU:T:2005:463, točka 61, in z dne 17. maja 2011, Diagnostiko kai Therapeftiko Kentro Athinon „Ygeia“/UUNT (υγεία), T‑7/10, neobjavljena, EU:T:2011:221, točka 42). Vendar okoliščine, v katerih se šteje, da je tak pogoj izpolnjen, ne morejo biti ugotovljene le na podlagi splošnih in abstraktnih podatkov (sodbi z dne 4. maja 1999, Windsurfing Chiemsee, C‑108/97 in C‑109/97, EU:C:1999:230, točka 52, in z dne 17. maja 2011, υγεία, T‑7/10, neobjavljena, EU:T:2011:221, točka 45).
75 Sodišče je navedlo, da mora pristojni organ za ugotovitev, ali je znamka pridobila razlikovalni učinek z uporabo, v celoti presoditi elemente, ki lahko izkažejo, da je znamka pridobila potrebne lastnosti, da se zadevni proizvod zaradi nje zaznava, kot da izvira iz določenega podjetja, in da se torej ta proizvod razlikuje od proizvodov drugih podjetij (sodbe z dne 4. maja 1999, Windsurfing Chiemsee, C‑108/97 in C‑109/97, EU:C:1999:230, točka 49; z dne 15. decembra 2005, Oblika vžigalnika na kresilni kamen, T‑262/04, EU:T:2005:463, točka 63; in z dne 17. maja 2011, υγεία, T‑7/10, neobjavljena, EU:T:2011:221, točka 43).
76 V zvezi s tem je treba upoštevati zlasti tržni delež, ki ga ima znamka, intenzivnost, geografski obseg in trajanje uporabe te znamke, pomembnost naložb, ki jih podjetje opravi za uveljavljanje znamke, ter delež zainteresirane javnosti, ki na podlagi znamke prepozna, da proizvodi izvirajo iz določenega podjetja, pojasnila gospodarskih in industrijskih zbornic ali drugih poklicnih združenj ter javnomnenjske raziskave (glej sodbo z dne 15. decembra 2005, Oblika vžigalnika na kresilni kamen, T‑262/04, EU:T:2005:463, točka 64 in navedena sodna praksa; sodba z dne 17. maja 2011, υγεία, T‑7/10, neobjavljena, EU:T:2011:221, točka 44).
77 Glede na te ugotovitve je treba preučiti, ali je odbor za pritožbe storil napako pri presoji, ko je menil, da zadevni znaki niso pridobili razlikovalnega učinka z uporabo v smislu člena 7(3) Uredbe 2017/1001 pred vložitvijo zahteve za registracijo, to je pred 1. aprilom 2016, v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 73 zgoraj.
78 V zvezi s tem je treba navesti, da je tožeča stranka predložila dve kategoriji dokazov, in sicer:
– javnomnenjske raziskave in druge dokumente s podatki o prodaji in priljubljenosti njenih mesečnih revij 100 PANORAMICZNYCH, 200 PANORAMICZNYCH, 300 PANORAMICZNYCH, 400 PANORAMICZNYCH, 500 PANORAMICZNYCH in 1000 PANORAMICZNYCH ter njihov položaj na trgu besednih ugank na Poljskem;
– račune in druge dokumente v zvezi z oglaševanjem in promocijo omenjenih mesečnih revij, vključno v okviru sodelovanja tožeče stranke s poljsko televizijsko oddajo Śmiechu Warte.
79 Poleg tega je treba spomniti, da je treba prilogi A.22 in A.23 k tožbam v obravnavanem primeru iz razlogov, navedenih v točkah od 18 do 24 zgoraj, zavreči kot nedopustni.
80 Vendar je treba glede prve kategorije dokazov (glej točko 78 zgoraj, prva alinea), pri kateri tožeča stranka ne izpodbija presoje odbora za pritožbe, ugotoviti, da je odbor za pritožbe v točkah od 48 do 54 izpodbijanih odločb pravilno menil, da čeprav ti elementi nedvoumno dokazujejo, da je tožeča stranka že leta eno od najpomembnejših podjetij na trgu in da so njene mesečne revije med potrošniki zelo priljubljene, pa navedeni elementi ne dokazujejo, da so zadevni znaki zaznani bolj kot označba trgovskega izvora, in ne kot opisna informacija o vsebini navedenih mesečnih revij.
81 V zvezi s tem je treba opozoriti, da se podatki o prodaji lahko štejejo le za sekundarne dokaze, s katerimi se lahko, če je primerno, potrdijo neposredni dokazi o razlikovalnem učinku, pridobljenem z uporabo, kot so pojasnila poklicnih združenj ali tržne raziskave (glej sodbo z dne 30. novembra 2017, Hanso Holding/EUIPO (REAL), T‑798/16, neobjavljena, EU:T:2017:854, točka 49 in navedena sodna praksa).
82 Podatki o prodaji kot taki namreč ne dokazujejo, da javnost, ki so ji namenjeni zadevni proizvodi, izpodbijano znamko dojema kot označbo trgovskega izvora. Razlikovalnega učinka, pridobljenega z uporabo, torej načeloma ni mogoče dokazati samo s predložitvijo podatkov o prodaji (glej v tem smislu sodbo z dne 30. novembra 2017, REAL, T‑798/16, neobjavljena, EU:T:2017:854, točka 50 in navedena sodna praksa).
83 To v obravnavani zadevi velja še toliko bolj, ker druga kategorija dokazov (glej točko 78 zgoraj, druga alinea) ne vsebuje neposrednih dokazov o razlikovalnem učinku, pridobljenem z uporabo.
84 Na prvem mestu, v zvezi z računi in drugimi dokumenti, ki se nanašajo na sodelovanje tožeče stranke s poljsko oddajo Śmiechu Warte, ki je bila v obdobju od leta 1994 do leta 2009 predvajana na prvem programu poljske televizije (TVP1), je treba namreč opozoriti, prvič, da dokumenti, ki vsebujejo zahvale za to sodelovanje, in številke, ki prikazujejo priljubljenost omenjene oddaje pri poljskih gledalcih, zaradi svoje narave spadajo v isto kategorijo kot prva skupina dokazov.
85 Drugič, ugotoviti je treba, da noben od znakov, za katere se zahteva registracija, ni naveden na računih, ki se nanašajo na nakup videokamer s strani tožeče stranke, te pa naj bi bile nato razdeljene kot nagrade v blagu v okviru omenjene oddaje.
86 Tretjič, enako velja za račune v zvezi z oglaševanjem, ki naj bi bilo izvedeno v korist tožeče stranke v okviru iste oddaje. Poleg tega, čeprav je na omenjenih računih navedeno zlasti „izdajanje oglasnih tabel“ in „predvajanje oglasnega filma ,Technopol‘ v dolžini 15/30 sekund“, vsebine tega oglaševanja niso navedene. Čeprav je res, da pogodba, sklenjena med tožečo stranko in poljsko televizijo leta 2008, podaja nekatera pojasnila glede vsebin oglaševanja, ki je bilo opravljeno za tožečo stranko v okviru televizijske oddaje Śmiechu Warte, ker navaja med drugim besedilo, ki naj bi bilo izgovorjeno v okviru te oddaje – videokamere je financiral Technopol Częstochowa, založnik križank 100, 200, 300, 500 in 1000 panoramicznych – je treba vseeno opozoriti, da na eni strani to besedilo ne zadeva enega od znakov, za katere je bila zahtevana registracija, in sicer 400 PANORAMICZNYCH, na drugi strani pa iz odstavka 4, točka 6, te pogodbe izhaja, da je bila sklenjena le za obdobje od 3. marca do 31. oktobra 2008. Ker tožeča stranka navaja, da je bil v skladu z odstavkom 2, točka 2, te pogodbe oglasni film, ki vsebuje zgoraj navedeno besedilo, predvajan 52-krat v sedmih mesecih v obdobju veljavnosti pogodbe, in na podlagi tega trdi, da „če se to prenese na obdobje desetih let, to merilo privede do ugotovitve, da je bil film praktično predvajan tisočkrat“, je treba ugotoviti, da zaradi neobstoja pogodb za preostala obdobja ta zadnja navedba tožeče stranke ni z ničimer podkrepljena.
87 Na drugem mestu, v zvezi z računi za oglaševanje in promocijo v tiskanih medijih, na radiu, televiziji in na oglasnih tablah je treba opozoriti, da čeprav ti računi izkazujejo izdatke tožeče stranke za, med drugim, storitve „oglaševanja“, „nameščanja oglaševanja“, „oglaševalske kampanje na tablah AMS“ in „promocije križank [tožeče stranke]“, tudi na veliki večini zadevnih računov niso omenjeni znaki, za katere je bila zahtevana registracija, še manj pa vsebina naročenega oglaševanja ali promocije.
88 V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da tudi če druga kategorija dokazov kaže, da je tožeča stranka več let porabljala visoke zneske za promocijo svojih proizvodov, večina teh dokazov ne podaja nobenih informacij o obliki in vsebini te promocije. Poleg tega in predvsem ta kategorija dokazov nikakor ne dokazuje, da bi upoštevna javnost zadevne znake zaradi te promocije zaznavala kot označbo trgovskega izvora, in ne kot opisno informacijo o vsebini revij.
89 Te ugotovitve prav tako ni mogoče izpeljati le iz dejstva, da so zadevni znaki po registraciji na Poljskem kot naslovi tiskovin rezervirani za en sam gospodarski subjekt, v obravnavanem primeru za tožečo stranko. Glede tega je treba poudariti, da čeprav je Sodišče presodilo, da pogosta uporaba znaka, sestavljenega iz oblike teh proizvodov, lahko zadošča, da ta znak dobi razlikovalni učinek, je dodalo, da to lahko zadostuje, če subjekt edini na trgu ponuja določene proizvode in če zaradi te uporabe znaten del zainteresirane javnosti to obliko povezuje s tem subjektom in z nobenim drugim podjetjem ali če verjame, da proizvodi s to obliko izvirajo od tega podjetja (sodba z dne 18. junija 2002, Philips, C‑299/99, EU:C:2002:377, točka 65). Vendar te okoliščine niso bile izkazane z dokazi, ki jih je v obravnavani zadevi predložila tožeča stranka. Sicer pa tožeča stranka ni edina, ki na poljskem trgu ponuja revije s križankami.
90 Poleg tega je v zvezi z dokumentom „Analiza in mnenja [profesorja F.] o razlikovalnem učinku številk“, v skladu s katerim „[p]otrošniki, ki berejo revije s križankami, in tisti, ki jih ne berejo, imenovanje revije s križankami s številko povezujejo le s [tožečo stranko]“ in v skladu s katerim se „[p]otrošniki […] dobro zavedajo, da revija s križankami s številko 100, 200, 300, 400, 500 in 1000 na naslovnici izvira iz te založbe“, ki ga je v obravnavanih zadevah sicer treba zavreči kot nedopusten (glej točke od 18 do 24 zgoraj), treba navesti, da poleg tega, da se ta dokument ne nanaša na znake, za katere se v obravnavanem primeru zahteva registracija, brez drugih dokazov nikakor ne more zadostovati za dokaz pridobljenega razlikovalnega učinka omenjenih znakov.
91 Iz tega sledi, da tudi če tožeča stranka upravičeno trdi, da lahko pridobitev razlikovalnega učinka izhaja tudi iz uporabe elementa registrirane znamke kot njenega dela in iz uporabe razlikovalne znamke v kombinaciji z registrirano znamko (glej sodbo z dne 18. aprila 2013, Colloseum Holding, C‑12/12, EU:C:2013:253, točka 27 in navedena sodna praksa) ter da prikaz zadevnih znakov v obliki, navedeni v točki 40 izpodbijanih odločb, torej v obliki besednih elementov figurativnih znamk 100 PANORAMICZNYCH, 300 PANORAMICZNYCH ali 500 PANORAMICZNYCH, torej ne izključuje uporabe znakov, za katere se zahteva registracija, ostaja dejstvo, da je odbor za pritožbe glede na dokaze, ki jih je predložila tožeča stranka, pravilno presodil, da ni mogoče ugotoviti, da so ti znaki pridobili razlikovalni učinek s svojo uporabo.
92 Sodišče je poleg tega v zvezi s tem pojasnilo, da je v obeh primerih, navedenih v točki 91 zgoraj, pomembno, da kot posledica te uporabe zainteresirana javnost dejansko zazna proizvod ali storitev, označen le z znamko, za katero je zahtevana registracija, kot da izvira iz določenega podjetja (glej sodbo z dne 16. septembra 2015, Société des Produits Nestlé, C‑215/14, EU:C:2015:604, točka 64 in navedena sodna praksa).
93 Ne glede na vprašanje, ali se uporaba nanaša na znak kot del registrirane znamke ali na znak v kombinaciji s to znamko, je torej bistven pogoj, da znak, za katerega se zahteva, da se registrira kot znamka, zaradi te uporabe pri upoštevni javnosti lahko povzroči dojemanje, da označuje, da proizvodi, na katere se nanaša, izvirajo iz določenega podjetja (glej sodbo z dne 16. septembra 2015, Société des Produits Nestlé, C‑215/14, EU:C:2015:604, točka 65 in navedena sodna praksa).
94 Vendar tožeča stranka ni mogla dokazati, da je bil v obravnavanem primeru ta bistveni pogoj izpolnjen.
95 Te presoje ni mogoče izpodbiti s sklicevanje tožeče stranke na sodbo Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče, Poljska) z dne 21. februarja 2008 (št. III CSK 264/07). V zvezi s tem je dovolj poudariti, da je sistem znamk Evropske unije avtonomen sistem, sestavljen iz celote pravil, in sledi ciljem, ki so zanj značilni, pri čemer njegova uporaba ni odvisna od katerega koli nacionalnega sistema. Zato se možnost, da se znak lahko registrira kot znamka Evropske unije, lahko presoja samo na podlagi upoštevnih predpisov Unije, tako da EUIPO in, glede na posamezen primer, sodišče Unije nista vezana na odločbo, ki je bila izdana v državi članici in s katero je priznana možnost registracije tega znaka kot nacionalne znamke. To je tako tudi, če je bila taka odločba sprejeta na podlagi nacionalne zakonodaje, ki je usklajena z Direktivo 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z znamkami (UL 2008, L 299, str. 25) (glej v tem smislu sodbo z dne 6. marca 2012, ThyssenKrupp Steel Europe/UUNT (Highprotect), T‑565/10, neobjavljena, EU:T:2012:107, točka 27 in navedena sodna praksa).
96 Glede na navedeno je treba tretji in peti tožbeni razlog zavrniti.
Četrti in sedmi tožbeni razlog: zloraba pooblastil s strani odbora za pritožbe v zvezi z registracijo drugih znakov s številkami s strani EUIPO in v zvezi z neupoštevanjem načela avtonomije sistema varstva znamk s strani odbora za pritožbe
97 Na prvem mestu, tožeča stranka trdi, da je EUIPO v svoji predhodni praksi odločanja že registriral znamke, ki vsebujejo besede, povezane z arabskimi številkami, zlasti v sektorjih avtomobilov, zdravil, periodičnih revij in financ, kar po njenem mnenju dokazuje, da so navedene znamke ob registraciji imele razlikovalni učinek. V teh okoliščinah naj bi odbor za pritožbe z navedbo, da prijavljenih znamk ne more registrirati zaradi morebitne napake, storjene v drugih postopkih registracije znamk, „očitno zlorabil pravo“.
98 Na drugem mestu, tožeča stranka trdi, da je odbor za pritožbe kršil načelo avtonomije sistema varstva znamk Evropske unije, ker je zavrnitev registracije prijavljenih znamk utemeljil z odločbami Urząd Patentowy Rzeczypospolitej Polskiej (Poljski patentni urad) v zvezi z besednimi znaki 100 PANORAMICZNYCH, 200 PANORAMICZNYCH in 300 PANORAMICZNYCH.
99 Po mnenju tožeče stranke naj bi bil na podlagi Uredbe 2017/1001 edini oprijemljiv dokaz v obravnavani zadevi dejstvo, da je EUIPO registriral besedno znamko Evropske unije 100 PANORAMICZNYCH pod številko 3418639 v korist tožeče stranke. Prijavljene znamke naj bi besedno in figurativno spadale v isto družino in se oglaševale skupaj z zgoraj navedeno znamko Evropske unije, kar naj bi pomenilo najpomembnejšo oprijemljivo oporno točko, ki bi v celoti upravičila registracijo prijavljenih znamk.
100 Tožeča stranka dodaja, da jo je neupoštevanje načela avtonomije sistema varstva znamk Evropske unije prisililo k uporabi drugih sredstev varstva, ki so nezadostna, zamenljiva in niso namenjena varstvu znamk, kot so splošne odločbe civilnega prava, zakonodaja o medijih, avtorske pravice ter prepoved nepoštenih poslovnih praks v razmerju do potrošnikov in nelojalne konkurence.
101 EUIPO izpodbija trditve tožeče stranke.
102 Najprej je treba spomniti, da lahko Splošno sodišče v skladu s členom 72(2) Uredbe 2017/1001 odločbo odbora za pritožbe pri EUIPO razveljavi ali spremeni le „zaradi kršitve pravil o pristojnosti, kršitve bistvenih določb postopka, kršitve PDEU, kršitve te uredbe ali katerega koli pravnega pravila v zvezi z njihovo uporabo ali zaradi zlorabe pooblastil“.
103 V zvezi s tem iz ustaljene sodne prakse izhaja, da so bila pri odločitvi pooblastila zlorabljena samo, če se na podlagi objektivnih, upoštevnih in skladnih dejavnikov izkaže, da je bila sprejeta za drugačne namene od navedenih (glej sodbo z dne 17. februarja 2017, Unilever/EUIPO – Technopharma (Fair & Lovely), T‑811/14, neobjavljena, EU:T:2017:98, točka 41 in navedena sodna praksa).
104 Nato, glede trditve tožeče stranke v zvezi z neupoštevanjem načela avtonomije sistema varstva znamk Evropske unije drži, da je v skladu s tem načelom sistem znamk Evropske unije avtonomen sistem, sestavljen iz celote pravil, in sledi ciljem, ki so zanj značilni, pri čemer njegova uporaba ni odvisna od katerega koli nacionalnega sistema, in da se možnost, da se znak lahko registrira kot znamka Evropske unije, lahko presoja samo na podlagi upoštevnih predpisov Unije (glej v tem smislu sodbo z dne 6. marca 2012, Highprotect, T‑565/10, neobjavljena, EU:T:2012:107, točka 27 in navedena sodna praksa).
105 Vendar je iz sodne prakse razvidno, da ob upoštevanju tega registracije, ki so bile že izvedene v državah članicah, pomenijo le okoliščino, ki se lahko upošteva pri registraciji znamke Evropske unije, a ni odločilna in ni zavezujoča za odbor za pritožbe v okoliščinah, v katerih meni, da je prijavljena znamka v nasprotju z absolutnimi razlogi za zavrnitev, določenimi v Uredbi 2017/1001 (glej v tem smislu sodbo z dne 6. marca 2012, Highprotect, T‑565/10, neobjavljena, EU:T:2012:107, točka 28 in navedena sodna praksa).
106 Podobno in z isto omejitvijo se lahko upoštevajo tudi zavrnitve registracije v državah članicah.
107 V obravnavanem primeru je odbor za pritožbe v točki 38 izpodbijanih odločb menil, da je bil preizkus, ki so ga opravili nacionalni organi, eden od bistvenih elementov, ker je razlog za zavrnitev zadeval ozemlje Poljske ter ker sta bila primernost za registracijo in razlikovalni učinek znakov, ki so bili enaki ali podobni kot prijavljene znamke, predmet več nacionalnih postopkov. V zvezi s tem je odbor za pritožbe v točkah od 39 do 41 izpodbijanih odločb navedel, da odločbe poljskih organov o besednih znakih 100 PANORAMICZNYCH, 200 PANORAMICZNYCH in 300 PANORAMICZNYCH in odločbe poljskih sodišč, ki so se nanašale predvsem na figurativne znake 100 PANORAMICZNYCH, 300 PANORAMICZNYCH in 500 PANORAMICZNYCH, potrjujejo, da znaki tožeče stranke, v katerih so številke, in prijavljene znamke niso imeli razlikovalnega učinka.
108 Zato je odbor za pritožbe zavrnil registracijo prijavljenih znamk na podlagi člena 7(1)(c) Uredbe 2017/1001, ker so znaki opisovali „[periodične] revije“, in na podlagi člena 7(3) Uredbe 2017/1001, ker navedene znamke niso pridobile razlikovalnega učinka z uporabo.
109 Iz tega izhaja, da čeprav je odbor za pritožbe v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 105 zgoraj, upošteval nacionalne odločbe, navedene v točki 107 zgoraj, ni kršil načela avtonomije, določenega v sodni praksi, navedeni v točki 104 zgoraj.
110 Glede trditve tožeče stranke v zvezi z registracijo drugih znakov s številkami s strani EUIPO je treba opozoriti, da mora EUIPO svoje pristojnosti izvajati v skladu s splošnimi načeli prava Unije, kot sta načeli enakega obravnavanja in dobrega upravljanja, ter da mora EUIPO glede na ti načeli v okviru preizkusa zahteve za registracijo znamke Evropske unije upoštevati odločbe, ki so že bile sprejete o podobnih zahtevah, in posvetiti posebno pozornost vprašanju, ali je treba odločiti v enakem smislu (glej sodbo z dne 10. marca 2011, Agencja Wydawnicza Technopol/UUNT, C‑51/10 P, EU:C:2011:139, točki 73 in 74 ter navedena sodna praksa).
111 Poleg tega morata biti načeli enakega obravnavanja in dobrega upravljanja usklajeni s spoštovanjem zakonitosti (sodba z dne 10. marca 2011, Agencja Wydawnicza Technopol/UUNT, C‑51/10 P, EU:C:2011:139, točka 75).
112 Oseba, ki zahteva registracijo znaka kot znamke, se zato ne more v svojo korist sklicevati na morebitno nezakonitost, ki je bila storjena v korist druge osebe, da bi dosegla enako odločbo (glej sodbo z dne 10. marca 2011, Agencja Wydawnicza Technopol/UUNT, C‑51/10 P, EU:C:2011:139, točka 76 in navedena sodna praksa).
113 Poleg tega mora biti preizkus zahtev za registracijo iz razlogov pravne varnosti in seveda tudi dobrega upravljanja strog in popoln, da ne bi bilo neupravičene registracije znamk. Ta preizkus je treba opraviti v vsakem posameznem primeru. Registracija znaka kot znamke je namreč odvisna od posebnih meril, ki se uporabljajo za dejansko stanje obravnavanega primera in ki so namenjena preverjanju, ali sporni znak ne spada med razloge za zavrnitev (glej sodbo z dne 10. marca 2011, Agencja Wydawnicza Technopol/UUNT, C‑51/10 P, EU:C:2011:139, točka 77 in navedena sodna praksa).
114 Poleg tega je treba opozoriti, da je treba zakonitost odločb odbora za pritožbe, sprejetih na podlagi izvrševanja vezane pristojnosti in ne pravice do prostega preudarka, presojati samo na podlagi Uredbe 2017/1001, kot jo razlaga sodišče Unije, in ne na podlagi predhodne prakse odločanja EUIPO, ki nikakor ne more zavezovati sodišča Unije (glej v tem smislu sodbo z dne 2. junija 2016, Revolution/EUIPO (REVOLUTION), T‑654/14, neobjavljena, EU:T:2016:334, točka 57 in navedena sodna praksa).
115 V obravnavani zadevi se je izkazalo, da za – v nasprotju s tem, kar se je lahko zgodilo pri nekaterih predhodnih zahtevah, da se kot znamke registrirajo znaki, ki vsebujejo številke oziroma jih te sestavljajo – zahteve za registracijo ob upoštevanju proizvodov, za katere se je zahtevala registracija, in zaznavanja upoštevne javnosti, velja eden od razlogov za zavrnitev iz člena 7(1) Uredbe 2017/1001.
116 V teh okoliščinah je odbor za pritožbe v točki 35 izpodbijanih odločb lahko pravilno ugotovil, da glede na ugotovitev, do katere je že prišel v prejšnjih točkah izpodbijanih odločb, in sicer da registracija zadevnih znakov kot znamk za proizvode, navedene v zahtevah tožeče stranke za registracijo, ni v skladu z Uredbo 2017/1001, predhodne registracije znamk s številkami s strani EUIPO ni argument, ki bi upravičeval registracijo zadevnih znakov.
117 Ugotoviti je sicer treba, da čeprav je v izpodbijanih odločbah upoštevana predhodna registracija znamk s številkami s strani EUIPO, niti odločbe preizkuševalca niti izpodbijane odločbe ne vsebujejo razlogov v zvezi z besedno znamko Evropske unije 100 PANORAMICZNYCH, ki je bila pri EUIPO prijavljena 20. oktobra 2003 in registrirana 11. marca 2005, z datumom izteka registracije 20. oktobra 2023 (v nadaljevanju: prejšnja znamka).
118 V zvezi s tem je treba opozoriti, da so prejšnja znamka in prijavljene znamke skoraj enake, saj vsebujejo besedni element „panoramicznych“, pred katerim je številka, in sicer 100 v primeru prejšnje znamke in 200, 300, 400, 500 ali 1000 v primeru prijavljenih znamk. Poleg tega je EUIPO prejšnjo znamko registriral v korist tožeče stranke, med drugim za „revije s križankami in rebusi“ iz razreda 16.
119 Glede na močne podobnosti med prejšnjo znamko in prijavljenimi znamkami, istovetnost imetnika in delno, vendar ključno istovetnost (glej točki 57 in 58 zgoraj) zadevnih proizvodov je treba ugotoviti, da so morali v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 110 zgoraj, organi EUIPO – ki se sicer sami sklicujejo na odločbe poljskih organov in sodišč, zlasti v zvezi s poljsko besedno znamko, ki je enaka prejšnji znamki, in poljsko figurativno znamko, ki vsebuje element „100 panoramicznych“ – upoštevati prejšnjo znamko in v okviru upravnega postopka posvetiti posebno pozornost vprašanju, ali je treba odločiti v enakem smislu, ne glede na to, ali se je tožeča stranka med upravnim postopkom sklicevala na to znamko.
120 Ker se v obrazložitvah odločb preizkuševalca in izpodbijanih odločb ni upoštevala prejšnja znamka, je treba ugotoviti, da organi EUIPO v tem primeru niso izpolnili te obveznosti in da zato izpodbijane odločbe vsebujejo postopkovno nepravilnost.
121 Vendar je iz sodne prakse razvidno, da postopkovna nepravilnost ne povzroči delne ali celotne razveljavitve odločbe, razen če se ugotovi, da bi bila odločba brez te nepravilnosti vsebinsko drugačna (glej sodbo z dne 1. februarja 2018, Philip Morris Brands/EUIPO – Explosal (Superior Quality Cigarettes FILTER CIGARETTES Raquel), T‑105/16, EU:T:2018:51, točka 78 in navedena sodna praksa).
122 Odbor za pritožbe pa je opravil celovit in konkreten preizkus prijavljenih znamk in upravičeno sklepal, da opisujejo zadevne proizvode, kot je razvidno iz točk od 30 do 59 zgoraj, in da iz razlogov, navedenih v točkah od 72 do 96 zgoraj, niso pridobile razlikovalnega učinka z uporabo. Zato neizpolnitev obveznosti upoštevanja prejšnje besedne znamke Evropske unije 100 PANORAMICZNYCH ne vpliva na utemeljenost izpodbijanih odločb (glej v tem smislu sodbo z dne 12. septembra 2013, „Rauscher“ Consumer Products/UUNT (Upodobitev tampona), T‑492/11, neobjavljena, EU:T:2013:421, točka 34).
123 Iz tega sledi, da odbor za pritožbe s tem, da je registracijo prijavljenih znamk zavrnil na podlagi člena 7(1)(c) Uredbe 2017/1001, ni zlorabil pooblastil v smislu sodne prakse, navedene v točki 103 zgoraj, in ni kršil načela enakega obravnavanja ali načela pravne varnosti.
124 Nazadnje, dovolj je ugotoviti, da je domnevna omejitev varstva znakov, ki naj bi bila naložena tožeči stranki, v celoti odvisna od preizkusa zgoraj preučenih očitkov ali celo obravnavanih tožb v celoti. Zavrnitev registracije znaka na podlagi Uredbe 2017/1001 namreč neizogibno pomeni, da mora prijavitelj registracije uporabiti druga sredstva za varstvo takega znaka.
125 Zato je treba zavrniti tudi četrti in sedmi tožbeni razlog.
Šesti tožbeni razlog in tožbeni razlogi od osmega do dvanajstega: zloraba pooblastil, kršitev člena 118 PDEU, kršitev člena 4(a) Uredbe 2017/1001, kršitev člena 4 Uredbe 2017/1001, bistvena kršitev postopka ter kršitev člena 36 PDEU in člena 14 Uredbe 2017/1001
126 Na prvem mestu, ker tožeča stranka v okviru šestega, devetega in desetega tožbenega razloga trdi, da je odbor za pritožbe zlorabil svoja pooblastila s tem, da je omejil svobodo tožeče stranke glede izbire načina varstva, in da je kršil člen 4 Uredbe 2017/1001, v skladu s katerim je lahko znamka Evropske unije sestavljena iz „kakršnih koli znakov“, če se „lahko s temi znaki blago ali storitve določenega podjetja razlikujejo od blaga ali storitev drugih podjetij“, zadostuje opozoriti, da je svobodna izbira, ki izhaja iz določb člena 4 Uredbe 2017/1001, omejena zlasti s členom 7 iste uredbe, ki določa absolutne razloge za zavrnitev registracije znamke.
127 V skladu z ustaljeno sodno prakso namreč kljub temu, da je iz besedila člena 4 Uredbe 2017/1001 jasno razvidno, da se lahko kot znamke Evropske unije registrirajo vsi znaki, to velja le pod izrecnimi pogoji iz člena 7 te uredbe, v skladu s katerimi morajo imeti ti znaki glede proizvodov in storitev iz prijave za registracijo razlikovalni učinek in ne smejo biti le preprost opis teh proizvodov in storitev (glej v tem smislu sodbo z dne 7. decembra 2017, Colgate‑Palmolive/EUIPO (360 °), T‑332/16, neobjavljena, EU:T:2017:876, točka 26 in navedena sodna praksa).
128 Zato glede na to, da je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da za znake, za katere se je zahtevala registracija v obravnavanem primeru, velja eden od absolutnih razlogov za zavrnitev iz člena 7(1)(c) Uredbe 2017/1001 in da dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, ne dokazujejo, da so ti znaki pridobili razlikovalni učinek z uporabo v smislu člena 7(3) te uredbe, teh trditev tožeče stranke ni mogoče sprejeti.
129 V teh okoliščinah odboru za pritožbe tudi ni mogoče očitati, da ni upošteval razmer na trgu. Tudi če bi bila trditev tožeče stranke, da so naslovi revij na trgu periodičnih revij za potrošnika edini način za razlikovanje med proizvodi, pravilna, bi za te naslove, vključno z znaki, za katere se v obravnavani zadevi zahteva registracija, še vedno veljali pogoji iz člena 7 Uredbe 2017/1001.
130 Poleg tega, ker tožeča stranka trdi, da velika večina znamk (naslovi revij) vsebuje opisni element, zadošča opozoriti na sodno prakso, navedeno že v točki 114 zgoraj, v skladu s katero je treba zakonitost odločb odbora za pritožbe, sprejetih na podlagi izvrševanja vezane pristojnosti in ne pravice do prostega preudarka, presojati samo na podlagi Uredbe 2017/1001, kot jo razlaga sodišče Unije, in ne na podlagi predhodne prakse odločanja EUIPO, ki nikakor ne more zavezovati sodišča Unije (glej v tem smislu sodbo z dne 2. junija 2016, REVOLUTION, T‑654/14, neobjavljena, EU:T:2016:334, točka 57 in navedena sodna praksa).
131 Na drugem mestu, ker tožeča stranka v okviru osmega in dvanajstega tožbenega razloga navaja kršitev člena 118 PDEU in zlorabo pooblastil, ker ji je odbor za pritožbe odvzel učinkovit ukrep varstva, ter kršitev člena 36 PDEU in člena 14 Uredbe 2017/1001, ker odbor za pritožbe ni pravilno razlagal izključne pravice, ki se pridobi z registracijo znamke, je treba navesti, prvič, da v skladu s členom 118(1) PDEU pri vzpostavitvi ali delovanju notranjega trga Evropski parlament in Svet Evropske unije po rednem zakonodajnem postopku določita ukrepe za uvedbo evropskih pravic intelektualne lastnine, da se zagotovi enotno varstvo pravic intelektualne lastnine v vsej Uniji in vzpostavi centralizirana ureditev na ravni Unije na področju potrjevanja, usklajevanja in nadzorovanja.
132 Tožeča stranka pa iz take določbe ne more izpeljati subjektivne pravice do registracije znaka ali pravice, da predlaga razveljavitev odločbe, s katero je bila ta registracija zavrnjena na podlagi člena 7(1)(c) in (3) Uredbe 2017/1001. V zvezi s tem je EUIPO sicer pravilno trdil, da je sistem, vzpostavljen s to uredbo, namenjen zagotavljanju varstva znamk, ki izpolnjujejo zahteve za registracijo, in da se učinkovitost tega sistema kaže prav v tem, da znamke, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, ne bodo varovane.
133 Drugič, ugotoviti je treba, da določbe člena 36 PDEU in člena 14 Uredbe 2017/1001 določajo le nekatere učinke registracije znaka kot znamke Evropske unije in so zato neupoštevne v okviru obravnavanih zadev, ki se nanašajo na pogoje, ki jih je treba izpolniti pred registracijo.
134 Tretjič, v zvezi s trditvijo tožeče stranke, da postopek, ki je bil uporabljen zanjo, ni bil „pregleden, temeljit, pošten in pravičen“, je treba ugotoviti – kot trdi EUIPO – da ta očitek v tožbah nikakor ni podkrepljen z dodatnimi pojasnili.
135 Nazadnje, na tretjem mestu, ker tožeča stranka v okviru enajstega tožbenega razloga navaja zlorabo pooblastil in bistveno kršitev postopka, ker je odbor za pritožbe določil nezakonite pogoje, s katerimi se zahtevajo novi dokazi, je treba ugotoviti, da je morala tožeča stranka predložiti dovolj dokazov zlasti z vidika člena 7(3) Uredbe 2017/1001. V tem okviru dejstvo, da so organi EUIPO tožeči stranki – na lastno pobudo in v skladu z načelom dobrega upravljanja – ponudili več priložnosti za predložitev pripomb ali dokazov (glej točke 4 in 5 ter od 8 do 11 zgoraj), ne pomeni zlorabe pooblastil v smislu sodne prakse, navedene v točki 103 zgoraj, ali bistvene kršitve postopka.
136 Poleg tega je treba ugotoviti, da v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, odbor za pritožbe v točki 52 izpodbijanih odločb ni storil napake pri presoji, ko je menil, da bi predložitev javnomnenjskih raziskav, ki so pokazale, da upoštevna javnost naslove s številkami iz serije tožeče stranke (in zlasti zadevne znake) zaznava, kot da izvirajo od tožeče stranke, lahko pomagala dokazati, da imajo ti znaki pridobljen razlikovalni učinek. Čeprav je namreč res, da je tožeča stranka pred EUIPO predložila javnomnenjske raziskave, je odbor za pritožbe v točki 54 izpodbijanih odločb pravilno presodil, da te raziskave potrjujejo, da so revije s križankami tožeče stranke imele pomemben tržni delež, vendar ne dokazujejo, da je upoštevna javnost zadevne znake zaznavala kot znamko. Poleg tega je tožeča stranka šele pred Splošnim sodiščem prvič predložila raziskavo, na katero se je odbor za pritožbe skliceval v točki 52 izpodbijanih odločb, kar vsekakor upravičuje izločitev tega dokumenta kot nedopustnega (glej točke od 18 do 24 zgoraj).
137 V zvezi z dokazi, ki jih je tožeča stranka predložila pravočasno, iz navedenega (glej zlasti točke od 72 do 96 zgoraj) izhaja, da pri njihovi razlagi odbor za pritožbe ni storil napake pri presoji.
138 Glede na vse navedeno je treba zavrniti tudi šesti in od osmi do dvanajsti tožbeni razlog ter zato zavrniti tožbo v celoti.
Stroški
139 V skladu s členom 134(1) Poslovnika Splošnega sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker tožeča stranka ni uspela, se ji v skladu s predlogi EUIPO naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat)
razsodilo:
1. Tožbe se zavrnejo.
2. Agencja Wydawnicza Technopol sp. z o. o. se naloži plačilo stroškov, vključno s stroški Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO).
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 26. junija 2019.
Podpisi