Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Okręgowy w Gdańsku (Poljska) 16. januarja 2020 – I.W., R.W./Bankowi BPH S.A.
(Zadeva C-19/20)
Jezik postopka: poljščina
Predložitveno sodišče
Sąd Okręgowy w Gdańsku
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeči stranki: I.W., R.W.
Tožena stranka: Bank BPH S.A.
Vprašanja za predhodno odločanje
Ali je treba člen 3(1) in (2) v povezavi s členom 4(1) v povezavi s členom 6(1) in členom 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah1 razlagati tako, da mora nacionalno sodišče ugotoviti nepoštenost (v smislu člena 3(1) direktive) pogoja iz pogodbe, sklenjene s potrošnikom, tudi takrat kadar je bil v času sprejetja odločbe pogoj, ker sta stranki z aneksom spremenili pogodbo, spremenjen tako, da ni nepošten, ugotovitev nepoštenosti pogoja v njegovem prvotnem besedilu pa lahko povzroči prenehanje (ničnost) cele pogodbe?
Ali je treba člen 6(1) v povezavi s členom 3(1) in (2), drugi stavek, in člen 2 Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah razlagati tako, da nacionalnemu sodišču dovoljuje, da ugotovi nepoštenost le nekaterih elementov pogodbenega pogoja, v katerem je določeno, da banka določi menjalni tečaj, na podlagi katerega je indeksiran potrošnikov kredit (tako kot v postopku v glavni stvari), in sicer tako, da izključi določilo, v skladu s katerim banka enostransko in na nepregleden način določi maržo, ki je del menjalnega tečaja, in pusti v veljavi nedvoumno določilo glede povprečnega menjalnega tečaja centralne banke (Narodowy Bank Polski, Poljska nacionalna banka), v zvezi s katerim ni potrebe po nadomestitvi odpravljene vsebine s katero koli zakonsko določbo, […] kar bo vzpostavilo pravično ravnotežje med potrošnikom in prodajalcem ali ponudnikom, čeprav bo bistvo določila glede dajatve, ki jo mora izpolniti potrošnik, spremenilo v njegovo korist?
Ali je treba člen 6(1) v povezavi s členom 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah razlagati tako, da javni interes nasprotuje ugotovitvi nepoštenosti le nekaterih elementov pogodbenega pogoja na način, ki je opisan v drugem vprašanju, tudi kadar nacionalni zakonodajalec uvede ukrepe za preprečitev stalne uporabe nepoštenih pogodbenih pogojev kot so ti, ki so obravnavni v postopku v glavni stvari, s sprejetjem predpisov, ki banki nalagajo obveznost, da natančno določi metode in roke za določitev menjalnega tečaja valut, na podlagi katerega se izračunajo znesek kredita, obroki za plačilo glavnice in obresti, in pravila za preračun v valuto izplačila ali odplačila kredita?
Ali je treba to, da pogodba ni zavezujoča, kar je predpisano v členu 6(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah in kar je rezultat izključitve nepoštenih pogodbenih pogojev iz člena 2(a) v povezavi s členom 3 te direktive, razlagati tako, da je to sankcija, ki je lahko posledica konstitutivne odločbe sodišča, izdane na izrecni predlog potrošnika, s posledicami od sklenitve pogodbe, tj. ex tunc, in restitucijski zahtevki potrošnika in prodajalca ali ponudnika zapadejo s pravnomočnostjo sodbe?
Ali je treba člen 6(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v povezavi s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah z dne 30 marca 2010 (UL, C 83. str. 389) razlagati tako, da nacionalnemu sodišču nalaga obveznost, da potrošnika, ki je vložil predlog za ugotovitev ničnosti pogodbe v zvezi z odpravo nepoštenih pogojev, obvesti o pravnih učinkih take odločitve, vključno z morebitnimi restitucijskimi zahtevki prodajalca ali ponudnika (banke), čeprav v tem postopku niso bili uveljavljani, in tistimi zahtevki, katerih utemeljenost ni jasno ugotovljena, tudi kadar potrošnika zastopa poklicni pooblaščenec?
____________
1 UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288.