Pritožba, ki jo je Edison SpA vložila 15. februarja 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 7. decembra 2018 v zadevi T-471/17, Edison/EUIPO (EDISON)

(Zadeva C-121/19 P)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnik: Edison SpA (zastopnika: D. Martucci, F. Boscariol de Roberto, avvocati)

Druga stranka v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino

Predlogi

primarno, izpodbijana sodba naj se razveljavi in naj se v sporu dokončno odloči ter tožbi ugodi, pri čemer naj se ugotovi, da „električna energija“ spada v razred 4 osme izdaje Nicejske klasifikacije in posledično potrdi, da znamka št. 003315991, katere imetnica je družba Edison S.p.A., med drugim krije tudi „električno energijo“;

podredno, izpodbijana sodba naj se razveljavi, zadeva pa vrne v razsojanje Splošnemu sodišču;

vsekakor naj se EUIPO naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

1.    Splošno sodišče je napačno ugotovilo, da je dokaz o nevključenosti električne energije v splošen in običajen pomen naslovov iz razreda 4 osme izdaje Nicejske klasifikacije razviden iz navedbe proizvoda električna energija v sivem seznamu, ki ga je EUIPO pripravil za podajo izjav v smislu člena 28(8) Uredbe o blagovni znamki Evropske unije (točke 41, 46 in 54). Prvič, napačna uporaba prava izhaja iz tega, da je bila vloga tožeče stranke za omejitev vložena 15. junija 2015, medtem ko je bil dokument, na katerega se sklicuje EUIPO, pripravljen v obvestilu št. 1/2016 z dne 8. februarja 2016. Drugič, napačna uporaba prava je podana tudi pri upoštevanju nevključenosti nekega izraza v siv seznam kot dokaz, čeprav je ta seznam le skupek nezavezujočih razlag.

2.    Splošno sodišče je napačno štelo, da se lahko za „illuminants“ štejejo samo oprijemljivi proizvodi, ki sami spontano proizvajajo svetlobo. Napačna uporaba prava je podana, ker prav pristojni organi in gospodarski subjekti razvrščajo proizvode glede na njihovo sposobnost osvetljevanja, pri čemer električno energijo štejejo za vir svetlobe in dohodka, ne glede na oprijemljivost tega blaga v povsem fizičnem smislu.

3.    Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo, ker naj bi „fuel“ vključeval motorna goriva, čeprav je jasno, da je treba pojem „fuel“ razumeti tako široko, da vključuje tudi proizvode, ki po svoji naravi niso potrebni za vžig motorja z lastnim izgorevanjem, kot je prav električna energija.

4.    Splošno sodišče je storilo napako pri razlagi, ker je štelo, da električna energija ne spada v „motor fuel“, s čimer je povsem spregledalo njene bistvene lastnosti.

5.    Splošno je očitno napačno uporabilo pravo, ker je štelo, da dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, ne zadostujejo, da bi dokazala vključenost električne energije v razred 4.

6.    Poleg tega je Splošno sodišče svojo odločitev oprlo tudi na dokument  1, ki ga je predložil EUIPO, pri čemer je štelo, da gre za dokument iz avgusta 2003, čeprav je v njem jasno navedeno, da je iz junija 2003.

7.    Splošno sodišče je zgolj potrdilo pravni položaj in odločbe, ki niso bile zadostno obrazložene, čeprav je sprejelo dokaze, ki sta jih predložila tožeča stranka in EUIPO. Trditi, da so na trgu električna vozila in nato zanikati, da bi gospodarski subjekti (torej proizvajalci teh vozil) električno energijo šteli za gorivo, čeprav alternativno, je v nasprotju z vsakršno logiko in pomeni, da odločbe EUIPO in Splošnega sodišča niso obrazložene.

____________