Language of document : ECLI:EU:C:2018:997

SKLEP SODIŠČA (osmi senat)

z dne 6. decembra 2018(*)

„Predhodno odločanje – Člen 99 Poslovnika Sodišča – Prevoz – Uredba (ES) št. 261/2004 – Pravica do odškodnine v primeru odpovedi leta – Člen 3(5) – Področje uporabe – Člen 2(a) – Pojem letalskega prevoznika – Podjetje, ki na dan predvidenega leta še nima operativne licence – Vprašanje, ki ne dopušča nobenega razumnega dvoma“

V zadevi C‑292/18,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Amtsgericht Kassel (okrajno sodišče v Kasslu, Nemčija) z odločbo z dne 23. marca 2018, ki je na Sodišče prispela 27. aprila 2018, v postopku

Petra Breyer,

Heiko Breyer

proti

Sundair GmbH,

SODIŠČE (osmi senat),

v sestavi F. Biltgen, predsednik senata, J. Malenovský (poročevalec), sodnik, in L. S. Rossi, sodnica,

generalni pravobranilec: Y. Bot,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi odločeno z obrazloženim sklepom v skladu s členom 99 Poslovnika Sodišča,

sprejema naslednji

Sklep

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 2(a), člena 5(1)(c) in člena 7(1) Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 8, str. 10).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Petro Breyer in Heikom Breyerjem na eni strani ter družbo Sundair GmbH na drugi strani v zvezi z obstojem obveznosti zadnjenavedene družbe, da jima izplača odškodnino zaradi odpovedi njunega leta.

 Pravni okvir

 Uredba št. 261/2004

3        Člen 2 Uredbe št. 261/2004, naslovljen „Opredelitve pojmov“, določa:

„V tej uredbi:

(a)      ‚letalski prevoznik‘ pomeni podjetje za zračni prevoz z veljavno operativno licenco;

(b)      ‚dejanski letalski prevoznik‘ pomeni letalskega prevoznika, ki opravi ali namerava opraviti let na podlagi pogodbe s potnikom ali v imenu druge, pravne ali fizične osebe, ki ima s tem potnikom sklenjeno pogodbo;

(c)      ,letalski prevoznik [Unije]‘ pomeni letalskega prevoznika z veljavno operativno licenco, ki jo izda država članica v skladu z določbami Uredbe Sveta (EGS) št. 2407/92 z dne 23. julija 1992 o licenciranju letalskih prevoznikov [(UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 2, str. 3)];

[…]“

4        Člen 3(5) in (6) Uredbe št. 261/2004 določa:

„5.      Ta uredba se uporablja za vse [dejanske] letalske prevoznike, ki opravljajo prevoze potnikov, zajetih v odstavkih 1 in 2. Kadar obveznosti iz te uredbe izvaja dejanski letalski prevoznik, ki ni sklenil pogodbe s potnikom, se šteje, da jih opravlja v imenu osebe, ki je sklenila pogodbo s tem potnikom.

6.      Ta uredba ne vpliva na pravice potnikov iz Direktive [Sveta] 90/314/EGS [z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 10, str. 132)]. […]“

5        Člen 5(1) te uredbe določa:

„V primeru odpovedi leta:

[…]

(c)      imajo zadevni potniki pravico do odškodnine, ki jim jo mora plačati dejanski letalski prevoznik v skladu s členom 7, razen če:

[…]

(iii)      so o odpovedi obveščeni manj kot sedem dni pred odhodom po voznem redu in jim je ponujena sprememba poti, ki jim zagotavlja odhod največ eno uro pred odhodom po voznem redu in prihod v njihov končni namembni kraj manj kot dve uri po prihodu po voznem redu.“

6        Člen 7(1) navedene uredbe določa:

„Pri sklicevanju na ta člen potniki prejmejo odškodnino v višini:

(a)      250 [EUR] za lete do vključno 1500 kilometrov;

[…]

Za določitev oddaljenosti, ki jo je treba upoštevati, se šteje zadnji kraj, na katerega bo potnik zaradi zavrnitve vkrcanja ali odpovedi leta prispel z zamudo glede na predvideni vozni red letov.“

 Direktiva 90/314

7        Člen 5(1) Direktive 90/314 določa:

„Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev odgovornosti organizatorja potovanja in/ali turističnega agenta do potrošnika za pravilno izpolnjevanje obveznosti iz pogodbe ne glede na to, ali mora obveznost izpolniti organizator potovanja in/ali turistični agent ali drugi izvajalci storitev, [in] brez poseganja v pravico organizatorja potovanja in/ali turističnega agenta, da ukrepa proti drugim izvajalcem storitev.“

 Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje

8        P. in H. Breyer sta pri organizatorju potovanja družbi TUI Deutschland GmbH februarja 2017 rezervirala paketno potovanje.

9        V dokumentih o rezervaciji, ki so jima bili izročeni, je bilo glede odhodnega leta navedeno, da bo letalo 9. julija 2017 vzletelo z letališča Kassel-Calden (Nemčija) ob 6.00 in pristalo v Palmi de Mallorci (Španija) ob 8.30. Za povratni let je bilo navedeno, da bo letalo vzletelo 16. julija 2017 ob 10.20. Predložitveno sodišče ni navedlo, ob kateri uri je bil predviden pristanek tega letala. V skladu z navedenimi dokumenti bi morala oba leta opraviti družba Sundair.

10      Družba Sundair je do datumov, ki sta bila predvidena za ta leta, pri Luftfahrtbundesamt (zvezni urad za letalstvo, Nemčija) sicer že zaprosila za izdajo operativne licence, vendar pa ji ta še ni bila izdana. Operativna licenca je bila izdana šele 27. septembra 2017, torej po predvidenem datumu povratnega leta.

11      P. in H. Breyer sta bila pet dni pred začetkom potovanja obveščena o preusmeritvi na drug let, ki ga je opravilo podjetje za zračni prevoz Cobrex Trans. V okviru tega leta je letalo v končni namembni kraj prispelo 13 ur in 30 minut pozneje, kot je bilo načrtovano pred spremembo rezervacije. Prav tako sta bila obveščena, da bosta za povratni let preusmerjena na let letalskega prevoznika Air Europa. Letalo je vzletelo 16. julija 2017 ob 6.40, torej 3 ure in 40 minut pred prvotno predvidenim vzletom.

12      P. in H. Breyer sta zato pri Amtsgericht Kassel (okrajno sodišče v Kasslu, Nemčija) od družbe Sundair zahtevala, naj v skladu s členoma 5 in 7 Uredbe št. 261/2004 vsakemu od njiju izplača odškodnino v znesku 500 EUR, zmanjšano za skupni znesek 190,40 EUR, ki jima je že bil izplačan.

13      V členu 2(a) Uredbe št. 261/2004 je pojem „letalski prevoznik“ opredeljen kot „podjetje za zračni prevoz z veljavno operativno licenco“, vendar se predložitvenemu sodišču porajajo dvomi glede vprašanja, ali se člena 5 in 7 te uredbe uporabljata za podjetje, ki je do takrat, ko je bila opravljena rezervacija zadevnega leta, sicer že zaprosilo za izdajo operativne licence, vendar je to pridobilo šele po predvidenem datumu tega leta. Predložitveno sodišče se namreč sprašuje, ali bi bilo treba za izvajanje cilja, ki mu sledi navedena uredba, ki je zagotavljati visoko raven varstva potnikov, navedeni pojem razlagati tako, da se uporabi tudi za podjetja, ki so zaprosila za licenco za letenje in so nato ponujala lete, preden jim je bila ta izdana.

14      V teh okoliščinah je Amtsgericht Kassel (okrajno sodišče v Kasslu) prekinilo odločanje in Sodišču predložilo to vprašanje za predhodno odločanje:

„Ali je treba člen 5(1)(c), člen 7(1) in člen 2(a) Uredbe št. 261/2004 razlagati tako, da se uporabljajo tudi za podjetje za zračni prevoz, ki v trenutku nameravane izvedbe leta še nima operativne licence v smislu člena 2(a) Uredbe št. 261/2004, ki pa je vlogo za izdajo operativne licence vložilo že pred nameravano izvedbo leta in mu je ta licenca izdana šele pozneje (po predvidenem datumu za izvedbo leta)?“

 Vprašanje za predhodno odločanje

15      V zadevi v glavni stvari potnika, katerih leta sta bila odpovedana, na podlagi člena 5(1)(c) Uredbe št. 261/2004 zahtevata odškodnino, izračunano v skladu s členom 7 te uredbe, od podjetja za zračni prevoz, ki je do datumov, ki sta bila predvidena za ta leta, že zaprosilo za izdajo operativne licence, vendar mu ta še ni bila izdana.

16      V teh okoliščinah je morebitni obstoj pravice do odškodnine odvisen od odgovora na predhodno vprašanje, ali je za podjetje, kakršno je to iz postopka v glavni stvari, mogoče šteti, da je zajeto z Uredbo št. 261/2004, zlasti s členom 3(5) te uredbe v povezavi z njenim členom 2(a).

17      Tako je treba postavljeno vprašanje razumeti tako, da predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 3(5) Uredbe št. 261/2004 v povezavi s členom 2(a) te uredbe razlagati tako, da je podjetje, kakršno je to iz postopka v glavni stvari, ki je zaprosilo za izdajo operativne licence, vendar mu ta do datumov, predvidenih za izvedbo nameravanih letov, še ni bila izdana, lahko zajeto z navedeno uredbo, in če je odgovor pritrdilen, ali imajo zadevni potniki pravico do odškodnine na podlagi člena 5(1)(c) in člena 7(1) te uredbe.

18      Sodišče lahko na podlagi člena 99 svojega poslovnika na predlog sodnika poročevalca in po opredelitvi generalnega pravobranilca kadar koli odloči z obrazloženim sklepom, med drugim če odgovor na vprašanje, predloženo v predhodno odločanje, ne dopušča nobenega razumnega dvoma.

19      V obravnavani zadevi gre za tak primer, zato je treba uporabiti to določbo.

20      Najprej je treba opozoriti, da člen 3 Uredbe št. 261/2004, v katerem je opredeljeno področje uporabe te uredbe, v odstavku 5 določa, da se navedena uredba uporablja za vse dejanske letalske prevoznike, ki opravljajo prevoze potnikov, zajetih v odstavkih 1 in 2 tega člena.

21      Glede tega je treba navesti, da je pojem „letalski prevoznik“ v členu 2(a) Uredbe št. 261/2004 opredeljen kot podjetje za zračni prevoz z veljavno operativno licenco.

22      Poleg tega v širšem okviru člen 3(1) Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (UL 2008, L 293, str. 3), ki je nadomestila Uredbo št. 2407/92, na katero napotuje člen 2(c) Uredbe št. 261/2004, zlasti določa, da podjetju s sedežem v Evropski uniji ni dovoljeno opravljati zračnega prevoza potnikov proti plačilu in/ali najemnini, če podjetju ni bila izdana ustrezna operativna licenca.

23      Iz tega brez dvoma izhaja, da podjetje, ki mu še ni bila izdana operativna licenca, ne sme opravljati nobenih letov.

24      Za podjetje, ki kljub zahtevam iz člena 3(5) Uredbe št. 261/2004 v povezavi s členom 2(a) te uredbe do datumov, ki so bili predvideni za izvedbo nameravanih letov, nima operativne licence – pri čemer je treba upoštevati tudi, da te licence nikakor ni mogoče pridobiti samodejno – zato ni mogoče šteti, da je zajeto s temi določbami in posledično tudi z navedeno uredbo v celoti.

25      To, da navedeno podjetje nameravanih letov ne opravi v okoliščinah, kakršne so te iz zadeve v glavni stvari, torej ne more imeti učinkov odpovedi, ki so določeni v členu 5(1)(c) Uredbe št. 261/2004 v povezavi s členom 7(1) te uredbe.

26      Glede na posebnosti zadeve v glavni stvari je treba dodati, da okoliščina, da člen 3(5) Uredbe št. 261/2004 v povezavi s členom 2(a) te uredbe ne omogoča, da se zadevnim potnikom izplača odškodnina na podlagi navedene uredbe, ne preprečuje, da lahko ti poskušajo dobiti odškodnino iz drugih naslovov, med katerimi je, kot določa člen 3(6) te uredbe, Direktiva 90/314, ki v členu 5(1) zlasti določa, da države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da organizator potovanja in/ali turistični agent potrošniku odgovarja za pravilno izpolnjevanje obveznosti iz pogodbe ne glede na to, ali mora obveznost izpolniti organizator potovanja in/ali turistični agent ali drugi izvajalci storitev, in brez poseganja v pravico organizatorja potovanja in/ali turističnega agenta, da ukrepa proti drugim izvajalcem storitev.

27      Poleg tega je treba dodati, da glede na visoko raven varstva potrošnikov, ki jo je treba zagotoviti v politikah Unije, rešitev iz točk 24 in 25 tega sklepa ne posega v pravice, ki jih lahko potrošniki, kot sta tožeči stranki iz postopka v glavni stvari, uveljavljajo nasproti prodajalcem ali ponudnikom na podlagi drugih instrumentov prava Unije, kot je Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL 2005, L 149, str. 22).

28      Glede na vse zgornje preudarke je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 3(5) Uredbe št. 261/2004 v povezavi s členom 2(a) te uredbe razlagati tako, da podjetje, kakršno je to iz postopka v glavni stvari, ki je zaprosilo za izdajo operativne licence, vendar mu ta do datumov, predvidenih za izvedbo nameravanih letov, še ni bila izdana, ne more biti zajeto z navedeno uredbo, tako da zadevni potniki nimajo pravice do odškodnine na podlagi člena 5(1)(c) in člena 7(1) te uredbe.

 Stroški

29      Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških.

Iz teh razlogov je Sodišče (osmi senat) sklenilo:

Člen 3(5) Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 v povezavi z njenim členom 2(a) je treba razlagati tako, da podjetje, kakršno je to iz postopka v glavni stvari, ki je zaprosilo za izdajo operativne licence, vendar mu ta do datumov, predvidenih za izvedbo nameravanih letov, še ni bila izdana, ne more biti zajeto z navedeno uredbo, tako da zadevni potniki nimajo pravice do odškodnine na podlagi člena 5(1)(c) in člena 7(1) te uredbe.

Podpisi


*      Jezik postopka: nemščina.