Pritožba, ki jo je Svet Evropske unije vložil 15. februarja 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 4. decembra 2018 v zadevi T-518/16, Carreras Sequeros in drugi/Komisija
(Zadeva C-126/19 P)
Jezik postopka: francoščina
Stranke
Pritožnik: Svet Evropske unije (zastopnika: M. Bauer, R. Meyer, agenta)
Druge stranke v postopku: Francisco Carreras Sequeros, Mariola de las Heras Ojeda, Olivier Maes, Gabrio Marinozzi, Giacomo Miserocchi, Marc Thieme Groen, Evropska komisija, Evropski parlament
Predlog
Pritožnik Sodišču predlaga, naj:
pritožbi ugodi;
zadevo obravnava in tožbo zavrne kot neutemeljeno;
tožečim strankam naloži plačilo stroškov, ki jih je Svet imel v okviru tega postopka.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
1. Prvi pritožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava s strani Splošnega sodišča glede njegove pristojnosti. Razdeljen je na dva dela.
Prvi del se nanaša na predmet tožbe. Svet trdi, da je Splošno sodišče s tem, da je v izreku sodbe „odločbe o zmanjšanju števila dni letnega dopusta [tožečih strank] za leto 2014“ razglasilo za nične, Komisiji implicitno naložilo, da za izvršitev sodbe ponovno določi število dni dopusta, do katerega so bile tožeče stranke upravičene pred spremembo statuta. S tem in ker ni popravilo predmeta tožbe, je Splošno sodišče prekoračilo svojo pristojnost. Če pa tak popravek ni bil mogoč, bi bilo treba tožbo razglasiti za nedopustno.
Z drugim Svet delom trdi, da je Splošno sodišče s tem, da je dopustilo, da tožeče stranke z ugovorom izpodbijajo zakonitost celotne ureditve letnega dopusta iz člena 6 Priloge X h Kadrovskim predpisom, zlasti ureditve, ki se uporablja od leta 2016, in ne le določbe, ki jo je Komisija izvedla v odločbi o določitvi letnega dopusta tožečih strank za leto 2014, kršilo obseg svoje pristojnosti v nasprotju z ustaljeno sodno prakso, v skladu s katero mora biti obseg ugovora nezakonitosti omejen na to, kar je nujno potrebno za rešitev spora, med izpodbijano posamično odločbo in splošnim aktom, na katerega se nanaša ugovor, pa mora obstajati neposredna pravna vez.
2. Drugi tožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava s strani Splošnega sodišča pri ugotovitvi, da zmanjšanje števila dni letnega dopusta, ki je bilo opravljeno z novim členom 6 Priloge X h Kadrovskim predpisom, vpliva na pravico tožečih strank do letnega dopusta.
Na prvem mestu je Splošno sodišče s tem, da je presodilo, da se je na direktivo (v obravnavanem primeru Direktivo 2003/881 ) v nekaterih primerih mogoče sklicevati proti institucijam, kršilo ustaljeno sodno prakso, v skladu s katero so direktive naslovljene na države članice, ne pa na institucije ali organe Unije, in se zato za določbe direktive ne more šteti, da se z njimi nalagajo obveznosti institucijam v njihovih razmerjih z njihovim osebjem.
Na drugem mestu je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker je presodilo, da naj bi bil zakonodajalec zavezan z vsebino Direktive 2003/88, ki je bila navedena v pojasnilih predsedstva k členu 31(2) Listine o temeljnih pravicah.
Na tretjem mestu je Splošno sodišče kršilo obseg člena 31(2) Listine o temeljnih pravicah, ker cilj tega člena v nasprotju s tem, kar je razsodilo Splošno sodišče, ni izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, ampak zagotovitev ustrezne ravni varstva vseh delavcev v Uniji.
Na tretjem mestu je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker je presodilo, da se s členom 6 Priloge X h Kadrovskim predpisom krši pravica do letnega dopusta iz člena 31(2) Listine o temeljnih pravicah, saj so uradniki, napoteni v tretjo državo, upravičeni do skupnega števila dni dopusta, ki krepko presega najmanjše trajanje 20 dni, določeno z Direktivo 2003/88.
3. Tretji pritožbeni razlog, naveden podredno, se nanaša na napačno uporabo prava glede upravičenosti domnevne kršitve pravice do dopusta. Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo, ker je presodilo, da utemeljitev izpodbijanega ukrepa ni pomenila ciljev javnega interesa, in ker ni preučilo, ali omejitev pravice do dopusta glede na cilj, ki se mu sledi, ne pomeni nesorazmernega in nedopustnega posega, ki škoduje bistvu tako zagotovljene pravice.
____________
1 Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 381).