SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE
(drugi senat)
z dne 13. decembra 2012
Zadeva F‑63/09
Paola Donati
proti
Evropski centralni banki (ECB)
„Javni uslužbenci – Osebje ECB – Pritožba glede psihičnega nasilja – Upravna preiskava – Vpogled v spis preiskave – Posredovanje spisa osebam, zoper katere je bila pritožba vložena – Dolžnost zaupnosti – Spoštovanje pravice do obrambe“
Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 36.2 Protokola o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, priloženega PEU in PDEU, s katero P. Donati v bistvu predlaga, po eni strani, razglasitev ničnosti odločbe Izvršilnega odbora Evropske centralne banke (ECB), da se postopek glede pritožbe zaradi psihičnega nasilja ustavi, in po drugi strani, naložitev ECB, naj ji plača odškodnino.
Odločitev: Tožba se zavrne. Tožeča stranka nosi svoje stroške in plača stroške, ki jih je priglasila Evropska centralna banka.
Povzetek
1. Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Dolžnost skrbnega ravnanja uprave – Načelo dobrega upravljanja – Obseg
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 24)
2. Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Disciplinska ureditev – Poročilo o notranji preiskavi v zvezi z domnevnim psihičnim nasiljem, v katerem so trditve zavrnjene – Odločba Izvršilnega odbora o ustavitvi preiskave brez nadaljnjih ukrepov – Posledica – Neuvedba disciplinskega postopka
(Pravila za zaposlene v Evropski centralni banki, člen 8.3.2; Evropska centralna banka, okrožnica št. 1/2006)
3. Evropska centralna banka – Pristojnosti Izvršilnega odbora – Sprejetje odločb zaradi molka organa – Dopustnost
(Protokol o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, člen 11.5)
4. Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Notranje upravne preiskave – Rok za predložitev pripomb – Neobstoj – Spoštovanje razumnega roka – Merila presoje
(Evropska centralna banka, okrožnica št. 1/2006)
5. Pritožbe uradnikov – Uslužbenci Evropske centralne banke – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Pripravljalni akt – Poročilo, pripravljeno po koncu notranje upravne preiskave – Izključitev
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 90(2); Pravila za zaposlene v Evropski centralni banki, člen 8.3.2)
6. Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Načela – Pravica do obrambe – Pravica do pomoči odvetnika – Obseg – Obveznost, da se pritožniku omogoči pomoč v okviru notranje preiskave – Neobstoj
7. Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Pravice in obveznosti – Notranja preiskava o domnevnem psihičnem nasilju – Pravica pritožnika do vpogleda v spis preiskave – Meje – Obveznost zaupnosti uprave
(Evropska centralna banka, okrožnica št. 1/2006)
8. Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Notranje upravne preiskave – Obveznost organa, zadolženega za preiskavo, da povabi vse priče, ki jih predlaga pritožnik – Neobstoj
(Evropska centralna banka, okrožnica št. 1/2006)
9. Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Notranje upravne preiskave – Imenovanje članov organa, zadolženega za preiskavo – Diskrecijska pravica uprave – Obseg – Sodni nadzor – Meje
(Evropska centralna banka, okrožnica št. 1/2006)
10. Uradniki – Uradniki – Psihično nasilje – Pojem – Časovna veljavnost
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 12a(3))
1. Dolžnost skrbnega ravnanja uprave do njenih uslužbencev, potrjena v členu 24 Kadrovskih predpisov, izraža ravnotežje vzajemnih pravic in obveznosti, ki so jih Kadrovski predpisi oblikovali v razmerjih med javnim organom in javnimi uslužbenci. Ta dolžnost in načelo dobrega upravljanja zlasti zahtevata, da pristojni organ pri odločanju o položaju uradnika ali uslužbenca upošteva vse elemente, ki lahko vplivajo na njegovo odločitev, in pri tem upošteva ne samo interes službe, ampak tudi interes zadevnega uradnika ali uslužbenca. Ta dolžnost skrbnega ravnanja in spoštovanje načela dobrega upravljanja se zahtevata tudi od Evropske centralne banke v razmerju do njenih uslužbencev.
(Glej točko 94.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: 27. november 2008, Klug proti EMEA, F‑35/07, točka 67; 11. julij 2012, AI proti Sodišču, F‑85/10, točka 166.
2. Iz členov 2 in 6(14) upravne okrožnice št. 1/2006 o notranjih upravnih preiskavah, ki jo je sprejela Evropska centralna banka, v povezavi s členom 8.3.2 Pravil za zaposlene v Banki izhaja, da kadar je v poročilu o notranji upravni preiskavi glede domnevnega psihičnega nasilja ugotovljeno, da trditve pritožnika o domnevnem neizpolnjevanju poklicnih obveznosti uslužbenca Banke niso utemeljene, lahko pristojni organ le konča notranjo upravno preiskavo in brez nadaljnjih ukrepov ustavi postopek v zvezi z vloženo pritožbo.
Zato Izvršilni odbor s sprejetjem formalne odločbe, s katero se seznani s končnim poročilom o preiskavi in pristojne službe zaprosi, naj obvestijo zadevne osebe o izidu preiskave, odobri vsebino končnega poročila o preiskavi in posledice, ki izhajajo iz njegove vsebine, to je konec upravne preiskave in ustavitev postopka v zvezi s pritožbo brez nadaljnjih ukrepov. Taka odločba nujno pomeni, da Izvršilni odbor ni sprejel odločbe za uvedbo disciplinskega postopka. Zato pritožnik Izvršilnemu odboru ne more očitati, da je zaradi molka organa sprejel odločbo, da se ne uvede disciplinski postopek, ker je neuvedba takega postopka samodejna posledica vsake odločbe o ustavitvi postopka v zvezi s pritožbo brez nadaljnjih ukrepov, sprejete po koncu upravne preiskave.
Ker je v končnem poročilu o preiskavi ugotovljeno, da trditve pritožnika niso utemeljene, bi bila odobritev navedenega poročila s strani Izvršilnega odbora vsekakor nezdružljiva z uvedbo disciplinskega postopka zoper osebo, ki je bila predmet upravne preiskave. Medtem ko člen 8.3.2 Pravil za zaposlene določa, da lahko Izvršilni odbor odloči, da osebi, ki je predmet upravne preiskave, ne naloži nobene disciplinske sankcije in torej ne uvede disciplinskega postopka zoper njo, celo v primeru neizpolnjevanja poklicnih obveznosti, pa nasprotno lahko Izvršilni odbor to osebo, ko glede na končno poročilo o preiskavi ni mogoče sprejeti nobene obtožbe zoper njo, le obvesti o tem in ustavi postopek brez nadaljnjih ukrepov.
(Glej točke 105, 106, 111 in 112.)
3. Člen 11.5 Protokola o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ne določa posebnega postopka za sprejetje odločb Izvršilnega odbora, ampak določa le število glasov, ki jih ima vsak član Izvršilnega odbora, in zahtevano večino oddanih glasov za sprejetje odločb. Iz te določbe torej ni mogoče sklepati, da Izvršilni odbor ne sme sprejeti odločb zaradi molka organa.
(Glej točko 113.)
4. Za rok, ki ga ima uslužbenec Evropske centralne banke za predložitev pripomb k osnutku poročila o preiskavi glede domnevnega psihičnega nasilja, katerega žrtev naj bi bil, se uporablja načelo razumnega roka, ker v upravni okrožnici št. 1/2006 o notranjih upravnih preiskavah, ki jo je sprejela Banka, ni določen noben rok.
V zvezi s tem se razumnost trajanja upravnega postopka presoja glede na okoliščine posamezne zadeve in zlasti glede na njen kontekst, različne stopnje postopka, zapletenost zadeve in njen vpliv na različne zadevne stranke. Nasprotno pa razumnosti navedenega roka za predložitev pripomb ni mogoče določiti glede na poklicno razpoložljivost tretje osebe.
(Glej točki 129 in 131.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 22. oktober 1997, SCK in FNK proti Komisiji, T‑213/95 in T‑18/96, točka 57; 17. september 2003, Stadtsportverband Neuss proti Komisiji, T‑137/01, točka 125.
5. Akt, ki posega v položaj uradnika, je akt z zavezujočimi pravnimi učinki, ki lahko neposredno in takoj vpliva na interese tožeče stranke, s tem ko bistveno spremeni njen pravni položaj. Tako na področju pritožb uradnikov pripravljalni akti za odločbo ne posegajo v položaj v smislu člena 90(2) Kadrovskih predpisov.
To velja za poročilo, pripravljeno po koncu notranje upravne preiskave Evropske centralne banke, v katerem so navedena dejstva in okoliščine v zvezi z neizpolnitvijo poklicnih obveznosti uslužbenca Banke in ki je kvečjemu pripravljalni akt za končno odločbo o uvedbi ali neuvedbi disciplinske preiskave.
(Glej točki 137 in 138.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: 10. november 2009, N proti Parlamentu, F‑71/08, točka 28 in navedena sodna praksa; 15. september 2011, Munch proti UUNT, F‑6/10, točka 32 in navedena sodna praksa.
6. Ker je preiskovalni postopek, ki se uporablja za notranjo upravno preiskavo Evropske centralne banke, upravni in ne sodni, saj je edini cilj take preiskave preveriti dejansko stanje, uslužbenec Banke, ki ima v okviru te preiskave status pritožnika, ne more učinkovito trditi, da ima pravico – ki je del njegove pravice do obrambe – do pomoči svetovalca med preiskovalnim postopkom. Dejstvo, da zadevni osebi med preiskavo ni mogel pomagati svetovalec, torej ne povzroči nepravilnosti te preiskave niti posledično nepravilnosti odločbe Izvršilnega odbora Banke o koncu preiskave.
(Glej točki 137 in 139.)
7. Uprava mora v postopku upravne preiskave, uvedenem na podlagi pritožbe zaradi psihičnega nasilja, pretehtati dve pravici, ki sta lahko nasprotujoči si, in sicer pravico osebe, zoper katero je bila vložena pritožba, da uveljavlja pravico do obrambe, in pravico pritožnika, da se njegova pritožba pravilno preuči. Ta pravica pritožnika pomeni dolžnost zaupnosti za upravo, na podlagi katere se mora vzdržati vsakega ukrepa, ki bi lahko ogrozil izid upravne preiskave.
V zvezi s tem iz besedila člena 7(3) upravne okrožnice št. 1/2006 o notranjih upravnih preiskavah, ki jo je sprejela Evropska centralna banka, izhaja, da imajo osebe, ki so predmet upravne preiskave, omejeno pravico do vpogleda v dokumente, ki jih je pritožnik predložil v utemeljitev pritožbe, saj je ta pravica do vpogleda omejena na dokumente, ki razkrivajo pomembna dejstva. Ta določba z omejitvijo pravice do vpogleda oseb, ki so predmet upravne preiskave, ščiti pravico do obrambe teh oseb in hkrati zagotavlja, da uprava spoštuje svojo obveznost zaupnosti.
(Glej točki 171 in 174.)
8. Organu, zadolženemu za notranjo upravno preiskavo Evropske centralne banke, nikakor ni treba povabiti vseh prič, ki jih pritožnik predlaga v okviru preiskave.
(Glej točko 187.)
9. V okviru postopka notranje upravne preiskave Evropske centralne banke imata vodja preiskave in organ, zadolžen za preiskavo, široko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku pri presoji, ali je treba povabiti osebe, ki niso zaposlene v Banki, in jih imenovati za člane organa, zadolženega za preiskavo, ali jih zaprositi za mnenje. Nadzor sodišča Unije je omejen na vprašanje, ali sta vodja preiskave in organ, zadolžen za preiskavo, delovala v razumnih mejah in nista očitno nepravilno uporabila svojega pooblastila za odločanje po prostem preudarku.
(Glej točko 194.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: 2. maj 2007, Giraudy proti Komisiji, F‑23/05, točka 136.
10. Razlaga pojma psihično nasilje v členu 12a(3) Kadrovskih predpisov se uporablja za ravnanja, ki so se zgodila po začetku veljavnosti te določbe, in sicer po 1. maju 2004.
(Glej točko 212.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: 9. december 2008, Q proti Komisiji, F‑52/05, točke 132, 133 in 135.