Language of document : ECLI:EU:F:2014:107

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(drugi senat)

z dne 22. maja 2014

Zadeva F‑130/12

CI

proti

Evropskemu parlamentu

„Javni uslužbenci – Plačilo – Družinski dodatki – Otroški dodatek – Dvojni otroški dodatek – Člen 67(3) Kadrovskih predpisov – Pogoji dodelitve – Sporazumna rešitev spora med strankama po ukrepanju Evropskega varuha človekovih pravic – Izvajanje – Dolžnost skrbnega ravnanja“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero CI predlaga razglasitev ničnosti odločbe z dne 4. avgusta 2008, s katero je Evropski parlament za podaljšanje dvojnega otroškega dodatka od 1. junija 2008, ki ga je prejemala na podlagi člena 67(3) Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi) za svojega sina, ki je invalid, določil pogoj, da predloži dokazila o njenih finančnih izdatkih, odločbe z dne 24. oktobra 2008 o zavrnitvi navedenega podaljšanja, odločbe z dne 5. decembra 2011, sprejete po ponovnem odprtju njene kartoteke, v delu, v katerem potrjuje zgoraj navedeni odločbi, ter odločbe z dne 20. julija 2012 o zavrnitvi pritožbe, vložene zoper odločbo z dne 5. decembra 2011.

Odločitev:      Odločba Evropskega parlamenta z dne 5. decembra 2011 o zavrnitvi podaljšanja dvojnega otroškega dodatka od 1. junija 2008 in Odločba z dne 20. julija 2012 o zavrnitvi pritožbe se razglasita za nični. Tožba se v preostalem zavrne. Evropski parlament mora nositi svoje stroške in naloži se mu plačilo stroškov, ki jih je priglasila CI.

Povzetek

1.      Tožbe uradnikov – Roki – Narava javnega reda – Pritožba, vložena pri Evropskem varuhu človekovih pravic – Nevplivanje

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91(3); Odločba Evropskega parlamenta 94/262, člen 2(6))

2.      Uradniki – Osebni prejemki – Družinski dodatki – Otroški dodatek – Dvojni dodatek – Pogoji za dodelitev – Sporazumna rešitev spora med strankama po ukrepanju Evropskega varuha človekovih pravic – Izvajanje – Dolžnost skrbnega ravnanja

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 67(3))

1.      V skladu s členom 2(6) Sklepa Evropskega parlamenta o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic, pritožbe, posredovane varuhu človekovih pravic, ne vplivajo na roke za tožbe v upravnih ali sodnih postopkih.

(Glej točko 42.)

2.      Na podlagi člena 67(3) Kadrovskih predpisov se otroški dodatek lahko podvoji, če je otrok duševno ali telesno prizadet, zaradi česar ima uradnik velike stroške.

V zvezi z izvajanjem sporazumne rešitve, ki jo je predlagal varuh človekovih pravic in sta jo sprejeli stranki, na prvem mestu, uprava stori očitno napako pri presoji odločitve varuha človekovih pravic, da konča preiskavo, če – sporazumna rešitev namreč vključuje, da mora zadevni uradnik samo predložiti ocenitev stroškov terapevta ali zasebnega skrbnika – vodja pristojnega oddelka zadevnemu uradniku naloži pogoj, ki ni določen v sporazumni rešitvi, in sicer da njen sin dejansko potrebuje terapevtsko zdravljenje.

Na drugem mestu, vodja pristojnega oddelka izkrivlja vsebino zdravniškega mnenja uradnega zdravnika, s tem ko ugotovi, da sin zadevne uradnice potrebuje posebno zdravljenje strokovnjaka in da pomoči, ki jo potrebuje, ni mogoče zagotavljati na daljavo po telefonu ali elektronski pošti.

Na tretjem mestu, posvetovanje z neodvisnim zdravnikom strank, ki je izdal strokovno mnenje, na podlagi katerega je bila sprejeta odločba o zavrnitvi dodelitve dvojnega dodatka, je bilo opravljeno na podlagi nepravilnih ugotovitev, do katerih je prišel vodja pristojnega oddelka, pri čemer so bile te same oblikovane na podlagi nepravilne preučitve kartoteke zadevne uradnice, ne da bi uprava pred tem od uradnega zdravnika zahtevala, za kar je imela možnost, da pojasni mnenja, ki jih je izdal glede potreb sina zadevne uradnice na podlagi zdravniških potrdil, ki jih je ta predložila.

V teh okoliščinah uprava ne ostaja v razumnih mejah pri presoji interesa službe glede na interes zadevne uradnice in svojo diskrecijsko pravico uporablja očitno napačno pri izvajanju sporazumne rešitve, ki jo je predlagal Varuh človekovih pravic in sta jo sprejeli stranki, s čimer krši dolžnost skrbnega ravnanja v zvezi z zadevno uradnico.

(Glej točke od 56 do 58, 62, 65, 66, 71 in 74.)