SODBA SODIŠČA (četrti senat)
z dne 6. decembra 2018(*)
„Predhodno odločanje – Intelektualna lastnina – Pravo znamk – Direktiva 2008/95/ES – Člen 3(1)(c) – Razlogi za ničnost – Besedna znamka, sestavljena izključno iz znakov ali označb, ki lahko označujejo lastnosti proizvoda ali storitve – Druge lastnosti proizvoda ali storitve – Obrat za proizvodnjo proizvoda – Besedna znamka, sestavljena iz znaka, ki označuje vinske proizvode, in geografskega imena, ki sestavlja besedni element poslovnega poimenovanja pravne osebe imetnika znamke“
V zadevi C‑629/17,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Supremo Tribunal de Justiça (vrhovno sodišče, Portugalska) z odločbo z dne 28. septembra 2017, ki je na Sodišče prispela 18. oktobra 2017, v postopku
J. Portugal Ramos Vinhos SA
proti
Adega Cooperativa de Borba CRL,
SODIŠČE (četrti senat),
v sestavi M. Vilaras (poročevalec), predsednik senata, R. Silva de Lapuerta, podpredsednica v funkciji sodnice četrtega senata, D. Šváby, S. Rodin in N. Piçarra, sodniki,
generalni pravobranilec: M. Campos Sánchez-Bordona,
sodna tajnica: M. Ferreira, glavna administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 17. oktobra 2018,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za J. Portugal Ramos Vinhos SA J. P. de Oliveira Vaz Miranda de Sousa, advogado,
– za Adega Cooperativa de Borba CRL C. de Almeida Carvalho, advogada,
– za Evropsko komisijo P. Costa de Oliveira in É. Gippini Fournier, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 3(1)(c) Direktive 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL 2008, L 299, str. 25).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo J. Portugal Ramos Vinhos SA in zadrugo Adega Cooperativa Borba CRL glede tožbe za ugotovitev ničnosti, med drugim, registracije znamke „adegaborba.pt“, katere imetnica je zadnjenavedena zadruga.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 2 Direktive 2008/95, naslovljen „Znaki, ki lahko sestavljajo blagovno znamko“, določa:
„Blagovna znamka je lahko sestavljena iz kakršnihkoli znakov, ki jih je mogoče predstaviti grafično, zlasti iz besed vključno z osebnimi imeni, slik, črk, števil, oblike blaga ali njegove embalaže, če se s pomočjo teh znakov blago in storitve nekega podjetja lahko razlikuje od blaga in storitev drugih podjetij.“
4 Člen 3 te direktive, naslovljen „Razlogi za zavrnitev ali neveljavnost [ničnost]“, v odstavku 1 določa:
„Ne registrira se ali, če je registrirano, se lahko razglasi za neveljavno [nično] naslednje:
[…]
(b) znamke, ki so brez slehernega razlikovalnega značaja [učinka];
(c) blagovne znamke, ki jih sestavljajo izključno znaki ali označbe, ki lahko v gospodarskem prometu označujejo vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitev ali druge lastnosti blaga ali storitev;
[…]“
5 Člen 102(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL 2013, L 347, str. 671) določa:
„Registracija blagovne znamke, ki vsebuje ali jo sestavlja zaščitena označba porekla ali geografska označba, ki ni v skladu z zadevno specifikacijo proizvoda, ali katere uporaba je zajeta v členu 103(2) in ki se nanaša na proizvod, ki spada v eno od kategorij s seznama v delu II Priloge VII, se:
(a) zavrne, če je prijava za registracijo blagovne znamke vložena po datumu predložitve vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe Komisije in je označba porekla ali geografska označba nato zaščitena, ali
(b) razveljavi.“
Portugalsko pravo
6 Člen 223 Código da Propriedade Industrial (zakonik o industrijski lastnini, v nadaljevanju: CPI), naslovljen „Izjeme“, določa:
„1 – Zahtev iz prejšnjega člena ne izpolnjujejo:
(a) znamke, ki so brez slehernega razlikovalnega učinka;
[…]
(c) znaki, ki jih sestavljajo izključno označbe, ki lahko v gospodarskem prometu označujejo vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitev ali druge lastnosti blaga ali storitev;
[…]
3 – Instituto Nacional da Propriedade Industrial [(nacionalni urad za industrijsko lastnino, Portugalska)] na zahtevo prijavitelja ali vložnika ugovora v potrdilu o registraciji navede elemente, ki sestavljajo znamko, na katerih prijavitelj nima izključne pravice do uporabe.“
Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje
7 Tožeča stranka iz postopka v glavni stvari, družba J. Portugal Ramos Vinhos, je leta 2012 vložila tožbo za razveljavitev registracije, ki jo je opravila zadruga Adega Cooperativa Borba, več nacionalnih znamk – med njimi znamke, ki je sestavljena iz besednega znaka „adegaborba.pt“ – ki označujejo vinske proizvode.
8 To tožbo je na prvi stopnji zavrnilo Tribunal da Propriedade Intelectual (sodišče za varstvo intelektualne lastnine, Portugalska), v pritožbenem postopku pa Tribunal da Relação de Lisboa (pritožbeno sodišče v Lizboni, Portugalska).
9 Obe sodišči sta presodili, da besedni znak „adegaborba.pt“, če ga uporabi proizvajalec iz regije Borba (Portugalska), kot v obravnavanem primeru, ne spada na področje uporabe člena 223(1)(c) CPI. Natančneje, Tribunal da Relação de Lisboa (pritožbeno sodišče v Lizboni) je menilo, da je izraz „adega“ razlikovalni izraz v sektorju vin in označuje vina, ki izvirajo od proizvajalcev, vključenih v zadrugo Adega Cooperativa de Borba.
10 Družba J. Portugal Ramos Vinhos je zoper odločbo Tribunal da Relação de Lisboa (pritožbeno sodišče v Lizboni) vložila pritožbo pri predložitvenem sodišču, Supremo Tribunal de Justiça (vrhovno sodišče, Portugalska). Zadnjenavedeno sodišče pojasnjuje, da se spor, o katerem odloča, nanaša le na besedni znak „adegaborba.pt“, katerega razlikovalni učinek je treba ugotoviti.
11 Poudarja, da to znamko uporablja pravna oseba, in sicer zadruga Adega Cooperativa Borba, katere poimenovanje tako vsebuje izraz „adega“.
12 Poleg tega predložitveno sodišče poudarja, da člen 223(1)(c) CPI napotuje na označbe, ki so upoštevne pri opredelitvi „sredstva za proizvodnjo“ proizvoda, medtem ko se člen 3(1)(c) Direktive 2008/95 ne sklicuje izrecno na „sredstvo za proizvodnjo“, temveč omenja „druge lastnosti“ proizvodov, ki jih je mogoče šteti za opisne.
13 V zvezi s tem se predložitveno sodišče sprašuje, ali je treba izraz „adega“ (klet), kadar se uporablja na področju vinskih proizvodov, šteti za zgolj opisni izraz, ker je povezan s sredstvom za proizvodnjo teh proizvodov, ali pa se nanaša na eno samo lastnost navedenih proizvodov, ki je dodatna tistim, ki so izrecno naštete v Direktivi 2008/95.
14 V teh okoliščinah je Supremo Tribunal de Justiça (vrhovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:
„Ali je treba besedno zvezo ‚označbe, ki lahko v gospodarskem prometu označujejo druge lastnosti blaga ali storitev‘ iz člena [3](1)(c) Direktive 2008/95 – kadar se uporablja v okviru presoje dopustnosti registracije znakov in označb, ki so namenjeni označevanju vinskih proizvodov – razlagati tako, da v besednih izrazih, ki se uporabljajo kot znamka in ki zajemajo geografsko ime, zaščiteno kot označba porekla vina, zajema vsakršno omembo izraza adega, pri čemer se izraz adega [klet] običajno uporablja za označevanje obratov in prostorov, v katerih se pridelujejo tovrstni proizvodi, v besednem izrazu, ki se uporablja kot znamka, in sicer v okoliščinah, v katerih je ta izraz (adega) eden od besednih elementov, ki tvorijo [poslovno] poimenovanje pravne osebe, ki želi registrirati znamko?“
Vprašanje za predhodno odločanje
15 Predložitveno sodišče s svojim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 3(1)(c) Direktive 2008/95 razlagati tako, da je treba zavrniti registracijo znamke, sestavljene iz besednega znaka, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki označuje vinske proizvode in vključuje geografsko ime, če ta znak med drugim vsebuje izraz, ki se na eni strani običajno uporablja za označevanje obratov ali prostorov, v katerih se proizvajajo taki proizvodi, in ki je na drugi strani prav tako eden od besednih elementov, ki sestavljajo poslovno poimenovanje pravne osebe, ki želi doseči registracijo te znamke.
16 Sodišče je v zvezi s Prvo direktivo Sveta z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (89/104/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 92) že razsodilo, da člen 3(1)(c) te direktive, katerega besedilo je v bistvu enako besedilu člena 3(1)(c) Direktive 2008/95, uresničuje cilj splošnega interesa, v skladu s katerim lahko znake ali označbe, s katerimi se opisuje skupina proizvodov ali storitev, za katere se zahteva registracija, prosto uporabljajo vsi, vključno kot kolektivne znamke ali kot del sestavljenih ali grafičnih znamk (sodbi z dne 4. maja 1999, Windsurfing Chiemsee, C‑108/97 in C‑109/97, EU:C:1999:230, točka 25, in z dne 6. maja 2003, Libertel, C‑104/01, EU:C:2003:244, točka 52).
17 Sodišče je tudi razložilo člen 7(1)(c) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 146), katerega besedilo je v bistvu enako besedilu člena 3(1)(c) Direktive 2008/95, v tem smislu, da so znaki in podatki iz te določbe torej le tisti, ki lahko pri običajni uporabi z vidika potrošnika označujejo – bodisi neposredno bodisi z omembo ene od bistvenih lastnosti – blago ali storitev, kot je ta, za katero se zahteva registracija (sodba z dne 20. septembra 2001, Procter & Gamble/UUNT, C‑383/99 P, EU:C:2001:461, točka 39).
18 Zakonodajalec Unije pa je z uporabo izrazov „vrst[a], kakovost, količin[a], namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitev ali druge lastnosti blaga ali storitev“, v členu 3(1)(c) Direktive 2008/95, prvič, določil, da je treba vse te izraze šteti za lastnosti proizvodov ali storitev, in drugič, natančneje pojasnil, da ta seznam ni izčrpen, saj je mogoče upoštevati še druge lastnosti proizvodov ali storitev (glej v tem smislu sodbi z dne 10. marca 2011, Agencja Wydawnicza Technopol/UUNT, C‑51/10 P, EU:C:2011:139, točka 49, in z dne 10. julija 2014, BSH/UUNT, C‑126/13 P, neobjavljena, EU:C:2014:2065, točka 20).
19 Zato se s tem, da je zakonodajalec Unije izbral izraz „lastnost“, poudarja dejstvo, da se navedena določba nanaša le na tiste znake, s katerimi je označena neka značilnost proizvodov ali storitev, za katere je zahtevana registracija, in ki jo zainteresirana javnost zlahka prepozna (glej v tem smislu sodbi z dne 10. marca 2011, Agencja Wydawnicza Technopol/UUNT, C‑51/10 P, EU:C:2011:139, točka 50, in z dne 10. julija 2014, BSH/UUNT, C‑126/13 P, neobjavljena, EU:C:2014:2065, točka 21).
20 Zato je mogoče registracijo znaka na podlagi člena 3(1)(c) Direktive 2008/95 zavrniti le, če je mogoče razumno predvidevati, da ga bo zainteresirana javnost dejansko prepoznala kot opis ene od navedenih lastnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 10. julija 2014, BSH/UUNT, C‑126/13 P, neobjavljena, EU:C:2014:2065, točka 22).
21 Kot je bilo potrjeno na obravnavi, ima izraz „adega“, ki se obravnava v sporu o glavni stvari, v portugalskem jeziku dva pomena. Prvi ustreza podzemnemu prostoru, v katerem se hrani zlasti vino. Drugi se nanaša na prostore ali obrate, v katerih se proizvajajo vinski proizvodi, kot je vino.
22 Če se v položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, izraz nanaša na kraj proizvodnje proizvoda, kot je vino, ali na obrat, v katerem se ta proizvaja, načeloma pomeni označbo, ki se lahko uporablja za opis lastnosti tega proizvoda, ki jo zainteresirana javnost zlahka prepozna.
23 Ta javnost bo namreč izraz „adega“ praviloma dojemala kot napotilo na obrat, v katerem se vino proizvaja in skladišči, in torej kot napotilo na lastnosti tega proizvoda, enako kot dojema geografski izvor ali čas proizvodnje zadevnega proizvoda, ki sta primeroma navedena v členu 3(1)(c) Direktive 2008/95.
24 Zato izraz, ki označuje tak obrat, pomeni lastnost tega proizvoda in spada na področje uporabe te določbe. Treba je torej šteti, da je ta izraz za proizvod, ki ga označuje, opisen.
25 Iz tega izhaja, da če znak, ki je namenjen označitvi proizvoda, združuje dva besedna elementa, torej opisni izraz in geografsko ime, kot v obravnavanem primeru „Borba“, ki se nanaša na geografsko poreklo proizvoda in ki je glede njega tudi opisno, je treba za znak, sestavljen iz teh dveh besednih elementov, šteti, da je opisen in kot tak brez razlikovalnega učinka.
26 Okoliščina, tudi če bi bila dokazana, da bi tako geografsko ime pomenilo zaščiteno označbo porekla na podlagi Uredbe št. 1308/2013, nikakor ne more ovreči take razlage, ker iz člena 102 te uredbe izhaja, da v bistvu take označbe ni mogoče registrirati kot blagovne znamke.
27 Poleg tega dejstvo, da je izraz, ki služi označitvi kraja proizvodnje nekega proizvoda ali obrata, v katerem se ta proizvod proizvaja, del različnih besednih elementov poslovnega poimenovanja pravne osebe, ni upoštevno za preučitev opisnosti tega izraza, glede na okoliščino, da se taka preučitev opravi glede na proizvod, za katerega se registracija znamke zahteva, in glede na to, kako to dojema zainteresirana javnost (glej v tem smislu sodbi z dne 12. februarja 2004, Koninklijke KPN Nederland, C‑363/99, EU:C:2004:86, točka 75, in z dne 12. julija 2012, Smart Technologies/UUNT, C‑311/11 P, EU:C:2012:460, točka 24).
28 Iz vsega navedenega izhaja, da je treba na zastavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 3(1)(c) Direktive 2008/95 razlagati tako, da se zavrne registracija znamke, sestavljene iz besednega znaka, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki označuje vinske proizvode in vključuje geografsko ime, če ta znak med drugim vsebuje izraz, ki se na eni strani običajno uporablja za obrate ali prostore, v katerih se proizvajajo taki proizvodi, in ki je na drugi strani prav tako eden od besednih elementov, ki sestavljajo poslovno poimenovanje pravne osebe, ki želi doseči registracijo te znamke.
Stroški
29 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:
Člen 3(1)(c) Direktive 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami je treba razlagati tako, da se zavrne registracija znamke, sestavljene iz besednega znaka, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki označuje vinske proizvode in vključuje geografsko ime, če ta znak med drugim vsebuje izraz, ki se na eni strani običajno uporablja za obrate ali prostore, v katerih se proizvajajo taki proizvodi, in ki je na drugi strani prav tako eden od besednih elementov, ki sestavljajo poslovno poimenovanje pravne osebe, ki želi doseči registracijo te znamke.
Podpisi