SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE
(prvi senat)

z dne 20. julija 2016

Zadeva F‑57/12 DEP

Luigi Marcuccio

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Postopek – Odmera stroškov“

Predmet:      Predlog za odmero stroškov, ki ga je vložila Evropska komisija na podlagi sklepa Sodišča za uslužbence z dne 7. oktobra 2013, Marcuccio/Komisija (F‑57/12, EU:F:2013:148), in sklepa predsednika Sodišča za uslužbence z dne 3. avgusta 2012, Marcuccio/Komisija (F‑57/12 R, EU:F:2012:115).

Odločitev:      Skupni znesek stroškov, ki jih mora Luigi Marcuccio povrniti Evropski komisiji iz naslova stroškov, ki se lahko povrnejo, v zadevi F‑57/12, vključno s stroški, povezanimi s postopkom za izdajo začasne odredbe v zadevi F‑57/12 R, se določi na 4750 EUR. Temu znesku se prištejejo zamudne obresti od datuma vročitve tega sklepa do datuma plačila, in sicer po obrestni meri, ki jo je Evropska centralna banka določila za operacije glavnega refinanciranja in velja prvi dan meseca, v katerem zapade plačilo, povečani za tri odstotne točke in pol.

Povzetek

1.      Sodni postopek – Stroški – Odmera – Stroški, ki se lahko povrnejo – Nujni izdatki, ki jih imajo stranke – Pojem – Nagrada, ki jo institucija plača svojemu odvetniku – Vključitev

(Statut Sodišča, člen 19, prvi odstavek, in Priloga I, člen 7(1); Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 105(c))

2.      Sodni postopek – Stroški – Odmera – Odmera na podlagi natančnih navedb tistega, ki zahteva povrnitev stroškov, ali, če teh navedb ni, na podlagi pravične presoje sodišča Unije – Pavšalno določen znesek plačila odvetniku – Nevplivanje na diskrecijsko pravico sodišča

(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 105(c))

1.      Iz člena 105(c) Poslovnika Sodišča za uslužbence izhaja, da so stroški, ki se lahko povrnejo, omejeni po eni strani na stroške, ki so nastali v postopku pred Sodiščem za uslužbence, in po drugi strani na stroške, ki so nujni za ta postopek.

Sodišče za uslužbence ob določitvi stroškov, ki se lahko povrnejo, upošteva vse okoliščine zadeve do sprejetja sklepa o odmeri stroškov, vključno z nujnimi izdatki, ki nastanejo v postopku odmere stroškov.

Kot je razvidno iz člena 19, prvi odstavek, Statuta Sodišča, ki se uporablja za Sodišče za uslužbence na podlagi člena 7(1) Priloge I k navedenemu statutu, lahko institucijam pomaga odvetnik. Plačilo odvetniku spada torej v okvir pojma nujnih izdatkov zaradi postopka, ne da bi morala institucija dokazati, da je bila ta pomoč objektivno upravičena. Čeprav to, da so Komisijo v postopku v glavni stvari in postopku za izdajo začasne odredbe zastopali agenta in zunanji odvetnik, ne vpliva na vprašanje, ali gre za stroške, ki se lahko povrnejo – ker nič ne omogoča, da se jih vnaprej izključi – pa to lahko vpliva na določitev višine stroškov, ki so na koncu nastali zaradi postopka.

(Glej točke 26, 29 in 30.)

Napotitev na:

Splošno sodišče Evropske unije: sklepa z dne 23. marca 2012, Kerstens/Komisija, T‑498/09 P‑DEP, EU:T:2012:147, točki 15 in 20, in z dne 28. maja 2013, Marcuccio/Komisija, T‑278/07 P‑DEP, EU:T:2013:269, točka 14;

Sodišče za uslužbence: sklep z dne 26. aprila 2010, Schönberger/Parlament, F‑7/08 DEP, EU:F:2010:32, točka 23.

2.      Sodišče Unije ni pristojno za določitev nagrad, ki jih morajo stranke plačati svojim odvetnikom, temveč je pristojno za določitev zneska, do višine katerega se ta plačila lahko izterjajo od stranke, ki ji je bilo naloženo plačilo stroškov. Sodišču Unije pri odločanju o predlogu za odmero stroškov ni treba upoštevati niti nacionalne tarife, ki določa nagrade odvetnikov, niti morebitnega dogovora, ki ga je zadevna stranka v zvezi s tem sklenila s svojimi agenti ali svetovalci.

Poleg tega mora sodišče, ker v pravu Unije ni predpisov o tarifah, prosto presoditi podatke v zadevi ter pri tem upoštevati predmet in naravo spora, pomen spora z vidika prava Unije in težavnost primera, obseg dela, ki ga je sodni postopek lahko zahteval od udeleženih agentov ali svetovalcev, ter ekonomske interese, ki jih ima spor za stranke.

Da bi se na podlagi navedenih meril lahko presodilo, ali so stroški, ki so dejansko nastali zaradi postopka, nujni, mora stranka, ki zahteva povrnitev teh stroškov, navesti natančne podatke. V skladu s tem to, da je plačilo odvetniku določeno pavšalno, ne vpliva na presojo Sodišča za uslužbence glede zneska, katerega povrnitev se lahko zahteva na podlagi stroškov, ker se sodišče opira na dobro ustaljena merila sodne prakse in na natančne navedbe, ki jih morajo predložiti stranke. Čeprav neobstoj teh podatkov Sodišču za uslužbence ne preprečuje, da bi na podlagi pravične presoje določilo višino stroškov, ki se povrnejo, pa ga neobstoj teh podatkov postavlja v položaj, v katerem mora opraviti strogo presojo zahtev tistega, ki zahteva povrnitev teh stroškov.

(Glej točke 27, 28, 33 in 37.)

Napotitev na:

Sodišče: sklep z dne 17. februarja 2004, DAI/ARAP in drugi, C‑321/99 P‑DEP, EU:C:2004:103, točka 23;

Splošno sodišče Evropske unije: sklepa z dne 31. marca 2011, Tetra Laval/Komisija, T‑5/02 DEP in T‑80/02 DEP, EU:T:2011:129, točka 68, in z dne 28. maja 2013, Marcuccio/Komisija, T‑278/07 P‑DEP, EU:T:2013:269, točka 16;

Sodišče za uslužbence: sklepi z dne 10. novembra 2009, X/Parlament, F‑14/08 DEP, EU:F:2009:149, točka 22; z dne 26. aprila 2010, Schönberger/Parlament, F‑7/08 DEP, EU:F:2010:32, točka 24, in z dne 27. septembra 2011, De Nicola/EIB, F‑55/08 DEP, EU:F:2011:155, točki 40 in 41.