Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Najwyższy (Poljska) 3. julija 2019 – M.F./J.M.

(Zadeva C-508/19)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Sąd Najwyższy

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: M.F.

Tožena stranka: J.M.

Vprašanja za predhodno odločanje

1.    Ali je treba člene 19(1), drugi pododstavek, 2, 4(3) in 6(3) PEU v povezavi s členom 47 Listine o temeljnih pravicah ter členom 267, tretji odstavek, PDEU razlagati tako, da lahko sodišče države članice, ki odloča na zadnji stopnji, v postopku za ugotovitev neobstoja službenega razmerja odloči, da ni sodnik tisti, ki mu je bil vročen akt o imenovanju v sodniško funkcijo na tem sodišču, izdan na podlagi predpisov, ki kršijo načelo učinkovitega sodnega varstva, ali na način, ki ni v skladu s tem načelom, če se je preizkus tega vprašanja sodišču namenoma onemogočil pred vročitvijo tega akta?

2.    Ali je treba člene 19(1), drugi pododstavek, 2 in 4(3) PEU ter člen 47 Listine o temeljnih pravicah v povezavi s členom 267 PDEU razlagati tako, da gre za kršitev načela učinkovitega sodnega varstva, če se vroči akt o imenovanju v sodniško funkcijo po tem, ko je nacionalno sodišče predložilo vprašanje v predhodno odločanje v zvezi z razlago prava Unije, od odgovora na katero je odvisno, ali je mogoče nacionalne predpise, ki so omogočili vročitev teh aktov, šteti za skladne s pravom Unije?

3.    Ali je treba člene 19(1), drugi pododstavek, 2, 4(3) in 6(3) PEU ter člen 47 Listine o temeljnih pravicah razlagati tako, da gre za kršitev načela učinkovitega sodnega varstva, če se ne zagotovi pravice do dostopa do sodišča, če je bil akt o imenovanju v sodniško funkcijo na sodišču države članice vročen na podlagi postopka imenovanja, ki je bil izveden s kršitvijo predpisov te države članice?

4.    Ali je treba člene 19(1), drugi pododstavek, 2 in 4(3) PEU ter člen 47 Listine o temeljnih pravicah v povezavi s členom 267, tretji odstavek, PDEU razlagati tako, da gre za kršitev načela učinkovitega sodnega varstva, če je nacionalni zakonodajalec v okviru sodišča države članice, ki odloča na zadnji stopnji, ustanovil organizacijsko enoto, ki ni sodišče v smislu prava Unije?

5.    Ali je treba člene 19(1), drugi pododstavek, 2 in 4(3) PEU ter člen 47 Listine o temeljnih pravicah v povezavi s členom 267, tretji odstavek, PDEU razlagati tako, da o tem, ali je oseba, ki ji je bil vročen akt o imenovanju v sodniško funkcijo na sodišču države članice, ki odloča na zadnji stopnji, v službenem razmerju kot sodnik in ima status sodnika, ne odloča organizacijska enota, ki je pristojna v skladu z nacionalno zakonodajo in v katero je bila imenovana zadevna oseba ter ki jo sestavljajo izključno osebe, katerih akti o imenovanju imajo napake, navedene v vprašanjih od 2 do 4, in ki zato ni sodišče v smislu prava Unije, temveč lahko o tem odloča druga organizacijska enota tega sodišča, ki izpolnjuje zahteve prava Unije glede sodišča?

____________