Language of document : ECLI:EU:F:2011:148

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(prvi senat)

z dne 20. septembra 2011

Zadeva F‑117/10

Barry Van Soest

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Zaposlovanje – Natečaj – Pogoji za pripustitev – Zahtevana diploma – Pojem potrdila o pridobljeni srednješolski izobrazbi, ki omogoča nadaljnje izobraževanje – Odločbe natečajne komisije – Vrsta nadzora, ki ga izvaja organ, pristojen za imenovanja“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero B. Van Soest primarno predlaga razglasitev ničnosti odločbe Komisije, da ga ne zaposli kljub njegovemu uspehu na natečaju EPSO/AST/41/07.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Komisija nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila tožeča stranka.

Povzetek

1.      Uradniki – Natečaj – Natečajna komisija – Neodvisnost – Meje – Sprejetje nezakonitih odločb – Obveznosti organa, pristojnega za imenovanja

2.      Postopek – Stroški – Naložitev stroškov – Upoštevanje zahtev pravičnosti

(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 88)

1.      Organ, pristojen za imenovanja, mora pri izvajanju svojih pristojnosti sprejeti odločitve, ki niso nezakonite. Torej ga ne morejo zavezovati odločbe natečajne komisije, katerih nezakonitost bi lahko posledično povzročila nezakonitost njegovih odločb. Zato mora organ, pristojen za imenovanja, kadar natečajna komisija nepravilno pripusti kandidata k natečaju in ga nato uvrsti na rezervni seznam, zavrniti imenovanje tega kandidata z obrazloženo odločbo, s čimer sodišču Unije omogoči, da presodi njeno utemeljenost.

Če je natečajna komisija nepravilno uvrstila na rezervni seznam kandidata, ki ni dokazal, da ima diplomo, zahtevano v obvestilu o natečaju, mora navedeni organ ustaviti postopek zaposlovanja zadevne osebe.

(Glej točki 24 in 25.)

Napotitev na:

Sodišče: 23. oktober 1986, Schwiering proti Računskemu sodišču, 142/85, točki 19 in 20;

Sodišče prve stopnje: 16. marec 2005, Ricci proti Komisiji, T‑329/03, točka 35; 15. september 2005, Luxem proti Komisiji, T‑306/04, točka 23.

2.      V skladu s členom 88 Poslovnika Sodišča za uslužbence se stranki, čeprav je uspela, lahko naloži delno ali celotno plačilo stroškov, če naj bi bilo to upravičeno zaradi njenega ravnanja, tudi pred vložitvijo tožbe, zlasti če je ta stranka nasprotni stranki povzročila stroške brez razloga ali iz nagajivosti.

Vendar uporaba navedenega člena ni omejena samo na ta primer. Tako – če je natečajna komisija tožečo stranko najprej uvrstila na rezervni seznam natečaja, preden jo je organ, pristojen za imenovanja, skoraj leto pozneje uradno obvestil, da je ni mogoče zaposliti, saj ne izpolnjuje pogojev za pripustitev v zvezi z nazivi ali diplomami, predpisanimi v obvestilu o natečaju – dejstvo, da je natečajna komisija menila, da tožeča stranka izpolnjuje te pogoje, pojasnjuje, da je zadevna oseba lahko v dobri veri dvomila o zakonitosti sporne odločbe in je zato vložila tožbo. V takih okoliščinah je treba instituciji, ki je uspela, naložiti stroške, ki jih je priglasila tožeča stranka.

(Glej točki 29 in 30.)