Pritožba, ki jo je Madžarska 28. aprila 2020 vložila zoper sodbo Splošnega sodišča z dne 12. februarja 2020 v zadevi T-505/18, Madžarska/Evropska komisija
(Zadeva C-185/20 P)
Jezik postopka: madžarščina
Stranki
Pritožnica: Madžarska (zastopnika: M. Z. Fehér in G. Koós, agenta)
Nasprotna stranka: Evropska komisija
Predlogi
Madžarska v pritožbi Sodišču predlaga, naj:
sodbo Splošnega sodišča z dne 12. februarja 2020, sprejeto v zadevi T-505/18, razveljavi,
Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/873 z dne 13. junija 2018 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije razglasi za ničen v delu, v katerem so v zvezi z Madžarsko pomoči, dodeljene skupinam proizvajalcev, ki so kvalificirano priznani, izključene iz financiranja Unije, in
Komisiji naloži plačilo stroškov postopka.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Madžarska vlada pritožbo v bistvu utemeljuje na dveh trditvah, v skladu z merili, razdelanimi v sodni praksi Sodišča.
Na prvem mestu v zvezi s prvim tožbenim razlogom navaja, da Splošno sodišče ni ustrezno upoštevalo trditev, ki jih je navedla Madžarska, oziroma trditev, navedenih v tožbi in na ustni obravnavi, ni razložilo ustrezno.
Splošno sodišče je nekoliko poenostavilo in ni odgovorilo na trditev Madžarske, da preoblikovanje v kvalificirano priznano skupino proizvajalcev predpostavlja preoblikovanje skupine proizvajalcev, v danem primeru tudi spremembo njenega članstva. S kvalificirano priznano skupino proizvajalcev pomoči ne prejme prvotna skupina, ampak nov subjekt, glede katerega so prav tako izpolnjeni cilji iz Uredbe (pomoč pri ustanovitvi in administrativnem delovanju skupine proizvajalcev). Splošno sodišče na to navedbo ni vsebinsko odgovorilo in ni preučilo razmerja med kvalificirano priznanimi skupinami proizvajalcev in skupinami proizvajalcev.
Na drugem mestu je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo tudi v zvezi z drugim tožbenim razlogom madžarske vlade in s tem bistveno kršilo njene procesne pravice. Utemeljitev izpodbijane sodbe je očitno nezadostna glede načela pravne varnosti, ki je del drugega tožbenega razloga, in glede trditve, ki je bila po stališču Splošnega sodišča navedena naknadno, le na obravnavi; ta utemeljitev se v bistvu omejuje na deklariranje stališča Splošnega sodišča, brez kakršne koli utemeljitve.
Splošno sodišče bi moralo obdobje, na katero se nanaša izključitev, preučiti in v zvezi s tem člen 52(4)(c) in/ali (d) Uredbe (EU) 1306/20131 razložiti tudi, če bi presodilo, da madžarska vlada ni primerno dokazala, da se to vprašanje navezuje na drugi tožbeni razlog in znotraj njega na načelo pravne varnosti. V zvezi s tem je Splošno sodišče napačno razložilo pravo Unije, natančneje člen 52(4) Uredbe (EU) 1306/2013, ker je štelo, da ta določba ni vprašanje, ki ga je treba preučiti po uradni dolžnosti.
Madžarska vlada trditve v zvezi z drugim pritožbenim razlogom zaključuje z nekaj dodatnimi pripombami glede kršitve načela sorazmernosti.
____________
1 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL 2013., L 347, str. 549).