SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE

(tretji senat)

27. april 2015

Zadeva F‑90/14

Ronald Meyer

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Začasni uslužbenec – Osebni prejemki – Družinski dodatek – Zavrnitev otroškega dodatka – Člen 2(3)(b) Priloge VII h Kadrovskim predpisom – Otrok, star od osemnajst do šestindvajset let, ki se šola ali poklicno usposablja – Dodatek za šolanje – Člen 3(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom – Otrok, ki se redno šola v izobraževalni ustanovi – Prekinitev študija – Očitno neutemeljena tožba“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja v skladu z njenim členom 106a, s katero R. Meyer Sodišču za uslužbence predlaga razglasitev ničnosti odločbe, s katero je Evropska komisija od 1. septembra 2013 prenehala izplačevati otroški dodatek, ki ga je prejemal za svojo hčer Marie Isabel.

Odločitev: Tožba se zavrne. R. Meyer nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Evropska komisija.

Povzetek

Uradniki – Osebni prejemki – Družinski dodatek – Otroški dodatek – Pogoji za dodelitev – Dejansko vzdrževanje – Pojem – Vezana pristojnost uprave

(Kadrovski predpisi, Priloga VII, členi 2(2), 3 in 5)

Za vzdrževanega otroka v smislu člena 2(2) Priloge VII h Kadrovskim predpisom, če gre za zakonskega, biološkega ali posvojenega otroka uradnika ali njegovega zakonca, se otroški dodatek izplačuje, kadar uradnik otroka dejansko vzdržuje in poleg tega izpolnjuje enega od pogojev iz odstavkov 3 in 5 navedenega člena. Za upravičenost do dodatka iz navedenega člena 2 se tako zahteva, da je vzdrževani otrok star manj kot osemnajst let ali da je star od osemnajst do šestindvajset let, če se šola ali poklicno usposablja, ali pa da se zaradi hude bolezni ali invalidnosti ne more sam preživljati. Organ za imenovanja ima v skladu s Kadrovskimi predpisi v vseh treh primerih vezano pristojnost v smislu, da mora odobriti otroški dodatek, kadar ugotovi, da so izpolnjeni pogoji, v nasprotnem primeru pa ga ne sme odobriti. To pomeni, da odstavka 3 in 5 člena 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom za uradnike zadevata primere, ko pravica do otroškega dodatka za otroka uradnika nastane samodejno, in sicer ker ti določbi predpostavljata, da otroka, na katerega se določbi nanašata, že zato ker je mladoleten, študent, bolan ali invaliden, uradnik dejansko vzdržuje.

Otroški dodatek izpolnjuje socialni cilj, utemeljen s stroški, ki izhajajo iz dejanske in gotove potrebe, povezane z obstojem otroka in njegovim dejanskim vzdrževanjem.

Zato se lahko otroški dodatek za otroka, starega od osemnajst do šestindvajset let – kadar je za tako izplačilo zaprošeno v okviru člena 2(3)(b) Priloge VII h Kadrovskim predpisom – dodeli le, če se ta otrok dejansko v resnici redno šola ali poklicno usposablja, izplačuje pa se zgolj za čas dejanskega trajanja tega šolanja ali poklicnega usposabljanja. Če se ta otrok ne bi šolal ali poklicno usposabljal ter bi torej lahko delal in zato razpolagal s takim prihodkom, da ne bi bilo mogoče šteti, da ga uradnik vzdržuje, bi se z dodelitvijo takega dodatka kršil obseg člena 2(3)(b) Priloge VII h Kadrovskim predpisom. Nasprotno pa okoliščina, da otrok, starejši od osemnajst let, prekine študij, sama po sebi ne preprečuje, da se ob dejanski vrnitvi k študiju za tega otroka ponovno začne izplačevati navedeni dodatek, če še naprej izpolnjuje druge pogoje za dodelitev zadevnega dodatka.

(Glej točke od 25 do 27.)

Napotitev na:

Sodišče: sodbe Sorasio-Allo in drugi/Komisija, 81/79, 82/79 in 146/79, EU:C:1980:270, točki 15 in 16; Schwedler/Parlament, C‑132/90 P, EU:C:1991:452, točka 14, in Svet/Brems, C‑70/91 P, EU:C:1992:201, točka 5;

Sodišče prve stopnje: sodbi Brems/Svet, T‑75/89, EU:T:1990:88, točka 23, in Kschwendt/Komisija, T‑545/93, EU:T:1995:137, točke od 81 do 83.