SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
(drugi senat)
z dne 15. septembra 2011
Zadeva F‑6/10
Yannick Munch
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)
„Javni uslužbenci – Začasni uslužbenci – Klavzula o prenehanju pogodbe, če se uslužbenec na natečaju ne uvrsti na rezervni seznam – Javna natečaja OHIM/AD/02/07 in OHIM/AST/02/07 – Dopustnost – Pristojnosti EPSO in natečajne komisije – Člen 8 PZDU – Podaljšanje pogodb začasnega uslužbenca za določen čas“
Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero Y. Munch predlaga predvsem, naj se za nično razglasi odločba UUNT z dne 12. marca 2009 o odpovedi njegove pogodbe začasnega uslužbenca s 15. oktobrom 2009 ter naj se UUNT naloži plačilo odškodnine.
Odločitev: Odločba v dopisu UUNT z dne 12. marca 2009, s katero je bilo ugotovljeno prenehanje pogodbe o zaposlitvi tožeče stranke s 15. oktobrom 2009, se razglasi za nično. UUNT se naloži, naj tožeči stranki izplača razliko med zneskom osebnih prejemkov, do katerih bi bila upravičena, če bi bila še naprej zaposlena pri toženi stranki, ter zneskom osebnih prejemkov, nadomestil za brezposelnost oziroma vseh drugih nadomestil, ki jih je dejansko lahko prejela od 15. oktobra 2009. UUNT se naloži, da tožeči stranki plača 2000 EUR odškodnine. UUNT nosi svoje stroške in stroške tožeče stranke.
Povzetek
1. Uradniki – Pravno sredstvo – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Klavzula pogodbe začasnega uslužbenca, v skladu s katero se mora uslužbenec za ohranitev delovnega razmerja na javnem natečaju uvrstiti na rezervni seznam – Vključitev
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 90(2))
2. Uradniki – Pravno sredstvo – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Dopis začasnemu uslužbencu, ki ga opozarja na datum izteka njegove pogodbe – Izključitev – Sprememba pogodbe – Odločitev o nepodaljšanju pogodbe – Vključitev
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 90(2))
3. Uradniki – Pravno sredstvo – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Klavzula pogodbe začasnega uslužbenca, v skladu s katero se mora uslužbenec za ohranitev delovnega razmerja na javnem natečaju uvrstiti na rezervni seznam – Odločba uprave, s katero se ugotavlja, da uslužbenec ni uvrščen na navedeni rezervni seznam, in uveljavlja klavzula o odpovedi – Vključitev
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 90(2))
4. Uradniki – Začasni uslužbenci – Pogodbe za nedoločen čas s klavzulo o odpovedi, ki se uporablja samo v primeru neuvrstitve na rezervni seznam, pripravljen ob koncu javnega natečaja
5. Postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve
(Statut Sodišča, člen 21, prvi odstavek, in Priloga I, člen 7(3); Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 35(1)(e))
6. Evropski urad za izbor osebja (EPSO) – Potek natečajev za zaposlovanje uradnikov – Vloga EPSO – Pomoč natečajni komisiji – Podredna vloga v primerjavi z vlogo natečajne komisije
(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga III, členi 1, prvi odstavek, 4 in 5)
7. Uradniki – Začasni uslužbenci – Zaposlovanje – Sprememba pogodbe za določen čas v pogodbo za nedoločen čas in vstavitev klavzule o odpovedi v primeru neuvrstitve uslužbenca na rezervni seznam javnega natečaja – Sprememba, ki se šteje za podaljšanje pogodbe za določen čas
(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člena 2(a), (b) in (d) in 8, prvi in drugi odstavek; Direktiva Sveta 1999/70, Priloga, določba 3, točka 1)
8. Uradniki – Pravno sredstvo – Neomejena sodna pristojnost – Spori finančne narave v smislu člena 91(1) Kadrovskih predpisov – Pojem
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 91(1))
1. Zoper akt, ki posega v položaj in ima zavezujoče pravne učinke, ki lahko neposredno in takoj vplivajo na interese tožeče stranke, s tem da bistveno spremenijo njen pravni položaj, je treba v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov vložiti predhodno upravno pritožbo in tožbo.
V zvezi s tem vstavitev klavzule o odpovedi v pogodbo začasnega uslužbenca, ki določa, da mora biti njegovo ime za ohranitev delovnega razmerja vpisano na rezervni seznam javnega natečaja, ki ga organizira Evropski urad za izbor osebja, kot taka lahko neposredno in takoj vpliva na interese tega uslužbenca, s tem da bistveno spremeni njegov pravni položaj že zaradi njegove bolj ali manj velike negotovosti, ali bo naveden na rezervnem seznamu, pripravljenem po tem natečaju.
(Glej točki 32 in 33.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 13. julij 2000, Hendrickx proti Cedefopu, T‑87/99, točka 37;
Sodišče za uslužbence: 2. julij 2009, Bennett in drugi proti UUNT, F‑19/08, točka 65 in navedena sodna praksa.
2. Akt, ki ne vsebuje nobenega novega elementa v primerjavi s prejšnjim aktom, pomeni njegov potrditveni akt, zato naj ne bi pomenil začetka novega roka za vložitev tožbe. Zlasti dopis, v katerem je uslužbenec samo opozorjen na določbe svoje pogodbe o datumu izteka te pogodbe in ki tako ne vsebuje nobenega novega elementa v primerjavi z navedenimi določbami, ni akt, ki posega v položaj.
Nasprotno pa je akt, ki posega v položaj, vsaka sprememba pogodbe, vendar samo kar zadeva določbe, ki so bile spremenjene, razen če navedene spremembe ne povzročijo motnje v splošni sistematiki pogodbe. Prav tako v primeru, ko se pogodba lahko podaljša, odločitev uprave, da je ne podaljša, pomeni akt, ki posega v položaj, ki je ločen od zadevne pogodbe in zoper katerega je mogoče vložiti pritožbo ali tožbo v rokih, določenih v Kadrovskih predpisih. Taka odločitev, ki se sprejme po ponovni preučitvi interesa službe in položaja zadevne osebe, namreč vsebuje nov element v primerjavi s prvotno pogodbo in je torej ni mogoče šteti zgolj za potrditev te pogodbe.
(Glej točke od 50 do 53.)
Napotitev na:
Sodišče: 10. december 1980, Grasselli proti Komisiji, 23/80, točka 18; 9. julij 1987, Castagnoli proti Komisiji, 329/85, točki 10 in 11; 14. september 2006, Komisija proti Fernández Gómez, C‑417/05 P, točke od 45 do 47;
Sodišče prve stopnje: 2. februar 2001, Vakalopoulou proti Komisiji, T‑97/00, točka 14; 1. april 2003, Mascetti proti Komisiji, T‑11/01, točka 41;
Sodišče za uslužbence: 15. april 2011, Daake proti UUNT, F‑72/09 in F‑17/10, točka 36.
3. Dopis, v katerem uprava ugotovi obstoj novega dogodka ali položaja in na podlagi tega sprejme posledice, predvidene v predpisu ali pogodbeni določbi, za zadevne osebe, pomeni akt, ki posega v položaj, saj spreminja pravni položaj naslovnikov.
Tak je primer odločbe uprave, v kateri ta ugotovi neuvrstitev imena začasnega uslužbenca na rezervni seznam javnega natečaja in uveljavlja klavzulo o odpovedi iz njegove pogodbe, ki povzroči odpoved te pogodbe v primeru nastanka določenega dogodka, in sicer priprave rezervnega seznama natečaja, predvidene v navedeni klavzuli, katere datum je bil nujno negotov ob sklenitvi pogodbe. Ker ta odločba spreminja pravni položaj uslužbenca, pomeni akt, ki posega v položaj, zoper katerega je mogoče vložiti pritožbo in po potrebi tožbo.
Ker je vstavitev klavzule o odpovedi zapleten postopek, mora imeti uslužbenec možnost, da posredno izpodbija zakonitost navedene klavzule, čeprav posamično, ko uprava sprejme odločbo o uveljavljanju te klavzule v končni fazi postopka.
(Glej točke 58, 59 in 95.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: zgoraj navedena sodba Daake proti UUNT, točka 34 in naslednje.
4. S tem ko institucija številnim uradnikom, ki so uspešno prestali notranje izbirne postopke, ponudi pogodbo začasnega uslužbenca za nedoločen čas, v kateri je klavzula o odpovedi, ki bi se uporabljala samo, če zadevne osebe ne bi bile uvrščene na rezervni seznam, pripravljen ob koncu javnega natečaja, in se s tem jasno zaveže, da jih zaposli za nedoločen čas, če so na takem rezervnem seznamu, nato pa število prostih delovnih mest omeji le na nekatere in število uspešnih kandidatov, uvrščenih na sezname primernih kandidatov, pripravljene ob koncu dveh – povrhu javnih – natečajev, omeji na natančno število prostih delovnih mest, močno in objektivno zmanjša možnosti navedenih uslužbencev, da se izognejo uporabi klavzule o odpovedi, s čimer obsegu svojih pogodbenih obveznosti do svojega začasnega osebja odvzame del vsebine.
Zato se klavzula o odpovedi ob koncu javnega natečaja, h kateremu lahko pristopijo vsi državljani držav članic, ne sme uporabljati, če je seznam primernih kandidatov tako omejen na oddelek ali tako majhno število imen, da bi bile možnosti zadevnih uslužbencev, da bi se njeni uporabi izognili, nerazumno premajhne glede na obveznost, ki jo ima institucija do svojega začasnega osebja. Z drugimi besedami, določbe klavzule o odpovedi se ne morejo nanašati na tak seznam ustreznih kandidatov, ne da bi bila izkrivljena pogodbena obveznost uprave.
(Glej točki 78 in 79.)
5. Na podlagi člena 35(1)(e) Poslovnika Sodišča za uslužbence mora tožba obsegati tožbene razloge ter dejanske in pravne trditve. Ti elementi morajo biti dovolj jasni in natančni, da toženi stranki omogočijo pripravo obrambe, Sodišču za uslužbence pa, da o tožbi po potrebi odloči brez dodatnih podatkov. Da bi bila tožba dopustna, ni nujno, da je dolga in podrobna. Dovolj je, da bistveni elementi tožbenega razloga vsaj na kratko, vendar dosledno in razumljivo izhajajo iz besedila same tožbe. To še toliko bolj velja, ker v skladu s členom 7(3) Priloge I k Statutu Sodišča pisni del postopka pred Sodiščem za uslužbence načeloma obsega le eno izmenjavo vlog, razen če Sodišče za uslužbence ne odloči drugače, ta posebnost postopka pred Sodiščem za uslužbence pa pojasnjuje, da v nasprotju s tem, kar je za postopek pred Splošnim sodiščem ali Sodiščem predvideno v členu 21, prvi odstavek, Statuta Sodišča, tožbeni razlogi in trditve v tožbi ne smejo biti navedeni v povzetku.
(Glej točki 91 in 92.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: 12. marec 2009, Hambura proti Parlamentu, F‑4/08, točki 49 in 50 ter navedena sodna praksa.
6. Iz Priloge III h Kadrovskim predpisom je razvidno, da ureditev natečajnega postopka temelji na načelu delitve pristojnosti med organom, pristojnim za imenovanja, in natečajno komisijo. Poleg tega, da to pomeni samoomejitev moči uprave, pa ta delitev pristojnosti na podlagi Kadrovskih predpisov razkriva – ob skrbi za ohranitev preglednosti postopka izbora osebja Unije – voljo organa, ki je pristojen za sprejetje Kadrovskih predpisov, da občutljive naloge izbire zadevnega osebja ne zaupa le upravi, temveč da lahko prek natečajne komisije (v kateri je uprava prav tako zastopana) sodelujejo osebe zunaj upravne hierarhije in zlasti predstavniki osebja. Pri tej delitvi pristojnosti je naloga organa, pristojnega za imenovanja, kot je razvidno zlasti iz člena 1, prvi odstavek, Priloge III h Kadrovskim predpisom in člena 4 te priloge, da po posvetovanju s skupnim odborom pripravi objavo obvestila o natečaju in da sestavi seznam kandidatov, ki izpolnjujejo prve tri pogoje iz člena 28 Kadrovskih predpisov, da bi bili lahko imenovani za uradnike. Ko organ, pristojen za imenovanja, ta seznam pošlje predsedniku natečajne komisije, je naloga te komisije, kot je navedeno v členu 5 Priloge III h Kadrovskim predpisom, najprej, da določi seznam kandidatov, ki ustrezajo pogojem, določenim v obvestilu o natečaju, da nato nadaljuje preizkuse in, nazadnje, da določi seznam primernih kandidatov in ga pošlje organu, pristojnemu za imenovanja.
Poleg tega, čeprav so naloge, ki so zaupane Evropskemu uradu za izbor osebja (EPSO), take, da je ta organ pomemben igralec pri določanju in izvajanju politike Unije na področju izbora osebja, pa je, nasprotno, njegova vloga pri izvedbi natečajev za zaposlitev uradnikov – ki je sicer pomembna, ker pomaga natečajni komisiji – v vsakem primeru drugotnega pomena v primerjavi z vlogo omenjene komisije, ki je EPSO poleg tega niti ne more nadomestiti. Namreč, tako raznovrstnost nalog (načeloma svetovanje in pomoč institucijam), ki so zaupane EPSO, kot njegova sestava (upravni odbor, sestavljen izključno iz članov, ki jih imenujejo institucije, in treh predstavnikov zaposlenih zgolj s statusom opazovalca) nasprotujeta vsakemu poskusu izenačevanja EPSO in natečajne komisije, katere sestava zagotavlja enako zastopanost in je ustanovljena za vsak natečaj ter ima jasno nalogo, da izvede zadevni natečaj.
Zato je treba za nezakonito šteti odločbo, s katero je EPSO, ki ni pristojen organ, izločil kandidata iz drugega dela javnega natečaja. Vendar je bila na podlagi neuvrstitve kandidata na rezervni seznam navedenega natečaja in torej nujno na podlagi odločbe o izločitvi kandidata iz drugega dela tega natečaja sprejeta odločba uprave o uveljavljanju klavzule o odpovedi, vstavljene v pogodbo začasnega uslužbenca tega kandidata. Zato je treba tudi to odločbo šteti za nezakonito.
(Glej točke od 99 do 104.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: 15. junij 2010, Pachtitis proti Komisiji, F‑35/08, točke od 50 do 52 in 58.
7. Namen člena 8, prvi in drugi odstavek, Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev je prav omejiti uporabo zaporednih pogodb začasnega uslužbenca. Po eni strani je pogodbo začasnega uslužbenca v smislu člena 2(a) navedenih pogojev mogoče podaljšati samo enkrat za določen čas, vsako poznejše podaljšanje te zaposlitve je za nedoločen čas. Po drugi strani je pogodbo začasnega uslužbenca v smislu člena 2(b) ali (d) navedenih pogojev, ki traja največ štiri leta, mogoče podaljšati le enkrat za največ dve leti, če je podaljšanje predvideno v prvotni pogodbi, tako da uslužbenec lahko po izteku pogodbe ostane na delovnem mestu le, če je bil imenovan za uradnika.
Okoliščina, da pogodba uslužbenca vsebuje klavzulo o odpovedi, ki upravi omogoča odpoved te pogodbe, če zadevna oseba ne uspe na natečaju, ki je bil napovedan v določenem roku, kljub pogojem pogodbe ne omogoča, da je ta pogodba opredeljena kot pogodba za nedoločen čas, za katero je značilna stabilnost zaposlitve. Trajanje pogodbe, kot izhaja iz določbe 3, točka 1, Okvirnega sporazuma o delu za določen čas, priloženega Direktivi 1999/70 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP, je namreč mogoče določeno ne le s „potek[om] določenega datuma“, temveč tudi z „dokončanje[m] določene naloge ali nastop[om] posebnega dogodka“, kot je priprava rezervnega seznama določenega natečaja, ki ima v skladu s pogoji pogodbe uslužbenca več možnih posledic. Tako v primeru neuvrstitve njegovega imena na rezervni seznam iz pogojev pogodbe izhaja, da bo ta prenehala; to bi običajno veljalo tudi v primeru uspeha, ker bi bilo delovno mesto uradnika ponujeno zadevnemu uslužbencu, pri čemer bi v primeru zavrnitve ponudbe pogodba prav tako prenehala v skladu z njenimi pogoji.
Zato je treba za nično razglasiti odločbo uprave o uveljavitvi klavzule o odpovedi, vstavljene v pogodbo o zaposlitvi začasnega uslužbenca, ker krši določbe člena 8, prvi odstavek, Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev. Po prvem podaljšanju je bila namreč pogodba začasnega uslužbenca v smislu člena 2(a) navedenih pogojev, sklenjena med upravo in uslužbencem, znova podaljšana za določen čas, s čimer so bile kršene določbe člena 8, prvi odstavek, navedenih pogojev.
(Glej točke 110 in od 113 do 116.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: 26. oktober 2006, Landgren proti ETF, F‑1/05, točka 66.
8. Predlog, da Urad za usklajevanje na notranjem trgu enemu od svojih uslužbencev plača znesek, za katerega ta meni, da mu je dolgovan na podlagi Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, spada pod pojem sporov finančne narave v smislu člena 91(1) Kadrovskih predpisov. Sodišče Unije je v skladu s to določbo v navedenih sporih neomejeno pristojno, s čimer mu je zaupana naloga, da v sporih, ki so mu bili predloženi v odločanje, odloči meritorno, kar pomeni, da odloči o vseh pravicah in obveznostih uslužbenca, lahko pa zadevni instituciji naloži, da pod njegovim nadzorom izvrši tak del sodbe v okoliščinah, ki jih natančno določi.
(Glej točko 125.)
Napotitev na:
Sodišče: 18. december 2007, Weißenfels proti Parlamentu, C‑135/06 P, točke 65, 67 in 68;
Sodišče za uslužbence: 2. julij 2009, Giannini proti Komisiji, F‑49/08, točke od 39 do 42.