Zadeva C‑438/16 P

Evropska komisija

proti

Francoski republiki
in
IFP Énergies nouvelles

„Pritožba – Državna pomoč – Shema pomoči, ki jo je izvajala Francija – Neomejeno državno poroštvo, zagotovljeno Institut Français du Pétrole (IFP) z dodelitvijo statusa osebe javnega prava industrijske in komercialne narave (EPIC) – Sklep, s katerim je ugotovljeno, da ta ukrep deloma ni državna pomoč in deloma je državna pomoč, združljiva z notranjim trgom, če se spoštujejo nekateri pogoji – Pojem ,shema pomoči‘ – Domneva obstoja prednosti – Dokazno breme in dokazni standard“

Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 19. septembra 2018

1.        Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Preizkus sheme pomoči kot celote – Dopustnost

(člena 107(3) PDEU in 108 PDEU)

2.        Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Shema pomoči – Pojem – Preoblikovanje podjetja v osebo javnega prava industrijske in komercialne narave – Izključitev – Opredelitev za individualno pomoč

(člen 108 PDEU; Uredba Sveta št. 659/1999, člen 1(d) in (e))

3.        Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Merila presoje – Kumulativni pogoji

(člen 107(1) PDEU)

4.        Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Dodelitev prednosti prejemnikom – Državno poroštvo v korist podjetja, za katero se ne uporabljata običajna postopka prisilne poravnave in stečaja – Dokaz o obstoju prednosti z domnevo izboljšanja finančnega položaja tega podjetja – Ovrženje navedene domneve

(člen 107(1) PDEU)

5.        Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Dodelitev prednosti prejemnikom – Državno poroštvo v korist podjetja, za katero se ne uporabljata običajna postopka prisilne poravnave in stečaja – Dokaz obstoja prednosti, ki ga mora predložiti Komisija – Presoja ob upoštevanju vseh upoštevnih elementov – Prednost, ki pride do izraza v odnosu med podjetjem, ki je upravičeno do navedenega poroštva, in njegovimi upniki – Pogoji

(člen 107(1) PDEU)

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 63.)

2.      Ukrep, ki je omejen na to, da se določeni pravni osebi da neomejeno in implicitno državno poroštvo, ki se navezuje na status osebe javnega prava industrijske in komercialne narave (EPIC), ki povzroči, da se takemu gospodarskemu subjektu dodeli tako poroštvo, ni shema pomoči v smislu člena 1(d) Uredbe št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 PDEU. Ugotoviti je namreč treba, da tak ukrep ne vsebuje nobene določbe, na podlagi katere bi bilo mogoče dodeliti pomoči v smislu člena 1(d) Uredbe št. 659/1999. V zvezi s tem, ker je preoblikovanje navedenega gospodarskega subjekta v EPIC mogoče opredeliti za državno pomoč, to pomeni pomoč, dodeljeno na podlagi sheme pomoči, ki bi morala biti priglašena, torej individualno pomoč v smislu člena 1(e) navedene uredbe.

(Glej točki 66 in 70.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 108 in 109.)

4.      Komisija mora dokazati obstoj državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU. Zlasti je Komisija dolžna skrbno in nepristransko voditi postopek preučitve zadevnih ukrepov, tako da ima ob sprejetju končnega sklepa o ugotovitvi obstoja pomoči in po potrebi njene nezakonitosti na voljo najpopolnejše in najzanesljivejše podatke za to. Vendar se lahko Komisija v okviru navedene preučitve opre na izpodbojno domnevo, da je posledica dodelitve implicitnega in neomejenega državnega poroštva v korist podjetja, ki ima status osebe javnega prava industrijske in komercialne narave (EPIC) in za katero se ne uporabljata običajna postopka prisilne poravnave in stečaja, izboljšanje njegovega finančnega položaja z zmanjšanjem stroškov, ki običajno bremenijo njegov proračun. Zato v okviru postopka v zvezi z veljavnimi pomočmi za dokaz prednosti, zagotovljene podjetju prejemniku s takim poroštvom, zadostuje, da Komisija dokaže sam obstoj tega poroštva, ne da bi morala dokazati dejanske učinke, ki jih to povzroča od trenutka njene odobritve.

V zvezi s tem, čeprav je res, da je taka domneva le izpodbojna domneva, ki se torej lahko ovrže, pa se ta domneva lahko ovrže, le če se ob upoštevanju ekonomskega in pravnega okvira, v katerega se umešča poroštvo, ki se navezuje na status zadevne EPIC, dokaže, da ta v preteklosti in po vsej verjetnosti v prihodnosti ne bo dobila nobene dejanske gospodarske prednosti iz tega poroštva. Vendar zgolj okoliščina, da prejemnik takega poroštva v preteklosti ni bil deležen nobene dejanske gospodarske prednosti zaradi njegovega statusa EPIC, sama ne zadostuje za ovrženje domneve obstoja prednosti.

(Glej točke 110, 111, 117 in 118.)

5.      Glede izpodbojne domneve prednosti, ki je povezana s poroštvom, ki se navezuje na status osebe javnega prava industrijske in komercialne narave (EPIC), ki jo lahko uporabi Komisija v okviru preučitve obstoja državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU, čeprav je res, da je obstoj te domneve izrecno priznan, kar zadeva samo odnose, ki jih ima lahko EPIC z bančnimi in finančnimi institucijami, naj vendar ne bi bilo mogoče izključiti, da se taka domneva načeloma ne more uporabljati za druge odnose EPIC, zlasti z njenimi dobavitelji in strankami.

Ob tem iz navedenega ne sledi, da se ta domneva lahko samodejno razširi na odnose EPIC z njenimi dobavitelji in strankami, ne da bi bilo treba predhodno preučiti, ali je ob upoštevanju ravnanj teh akterjev prednost, ki jo EPIC lahko ima od tega, podobna prednosti, ki jo ima v svojih odnosih z bančnimi in finančnimi ustanovami. Namreč, izpodbojna domneva prednosti, ki je povezana s poroštvom, ki se navezuje na status EPIC, temelji na hipotezi, da je zadevna EPIC zaradi poroštva, vključenega v njen status, deležna ali bi bila lahko deležna ugodnejših pogojev financiranja, kot so tisti, ki se običajno ponujajo na finančnih trgih. Tako je uporaba navedene domneve za odnose EPIC z dobavitelji in strankami upravičena, le če so taki ugodnejši pogoji prisotni tudi v odnosih z dobavitelji in strankami na zadevnih trgih.

Zato mora Komisija, kadar namerava uporabiti to domnevo, preučiti ekonomski in pravni okvir, v katerega se umešča trg, na katerega vplivajo zadevni odnosi. Natančneje, Komisija je dolžna preveriti, ali ravnanja udeležencev na zadevnem trgu utemeljujejo domnevo prednosti, ki je podobna tisti, ki je podana v odnosih EPIC z bančnimi in finančnimi ustanovami.

(Glej točke 139 in od 149 do 151.)