SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(drugi senat)

z dne 5. maja 2010

Zadeva F‑48/09

Nikolaus Schopphoven

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Javni natečaj EPSO/AD/117/08 – Boj proti goljufijam – Nevpis na čakalni seznam – Ponovna preučitev – Potek preizkusov – Ocenjevanje – Očitna napaka pri presoji – Kršitev obvestila o natečaju – Enako obravnavanje kandidatov – Načeli preglednosti in dobrega upravljanja“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero N. Schopphoven predlaga, po eni strani, razglasitev ničnosti odločbe Evropskega urada za izbor osebja (EPSO) z dne 28. aprila 2009 o nevpisu njegovega imena na čakalni seznam javnega natečaja EPSO/AD/117/08, ki je razvidna iz dopisov urada EPSO z dne 4. marca, 25. marca in 27. aprila 2009, in, po drugi strani, razglasitev ničnosti navedenega čakalnega seznama.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Tožeči stranki se naloži plačilo stroškov.

Povzetek

1.      Uradniki – Pravno sredstvo – Akt, ki posega v položaj – Odločba, sprejeta po ponovni preučitvi prejšnje odločbe

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90(2) in 91(1))

2.      Uradniki – Natečaji – Natečaji na podlagi kvalifikacij in preizkusov – Vsebina preizkusov

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga III)

1.      Kadar kandidat, ki ni bil vpisan na čakalni seznam, sestavljen po natečaju, zaprosi za ponovno preučitev odločbe natečajne komisije, je akt, ki posega v njegov položaj, odločba, ki jo navedena komisija sprejme po ponovni preučitvi položaja kandidata.

(Glej točko 22.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 31. januar 2006, Giulietti proti Komisiji, T‑293/03, ZOdl. JU, str. I‑A‑2‑5 in II‑A‑2‑19, točka 27; 13. december 2006, Heus proti Komisiji, T‑173/05, ZOdl. JU, str. I‑A‑2‑329 in II‑A‑2‑1695, točka 19.

2.      Natečajna komisija ima pri ocenjevanju preizkusov široko diskrecijsko pravico, ki jo mora izvajati na podlagi objektivnih meril, vendar je zanjo potreben sodni nadzor, ki mora omogočiti preverjanje, ali z izvajanjem diskrecijske pravice ni bila storjena očitna napaka, ali niso bila zlorabljena pooblastila in ali niso bile očitno prekoračene meje diskrecijske pravice.

Natečajna komisija ima široko diskrecijsko pravico tudi pri podrobni vsebini natečajnih preizkusov in sodišče ni pristojno, da bi pregledalo to vsebino, razen če ta prekorači okvir, ki je določen v objavi javnega natečaja, ali če ni sorazmerna s cilji natečajnega preizkusa. To velja še toliko bolj za ustni preizkus, za katerega ima izbirna komisija najširšo diskrecijsko pravico.

Sodišče za uslužbence pri preizkusih, sestavljenih iz vprašanj z več ponujenimi odgovori, ni pristojno, da bi jih popravljalo namesto natečajne komisije. Vprašanje bi bilo mogoče glede na podane odgovore pregledati le, če bi se izkazalo, da navedeno vprašanje očitno ni bilo v skladu s ciljem zadevnega natečaja. To bi bilo zlasti takrat, če bi iz pojasnil natečajne komisije izhajalo, da v nasprotju s podrobnimi navodili kandidatom izmed različnih odgovorov, ki so bili podani na eno vprašanje, ni mogoče določiti le enega pravilnega odgovora.

(Glej točki 26 in 37.)

Napotitev na:

Sodišče: 8. marec 1988, Sergio in drugi proti Komisiji, 64/86, od 71/86 do 73/86 in 78/86, Recueil, str. 1399, točka 22;

Sodišče prve stopnje: 21. maj 1996, Kaps proti Sodišču, T‑153/95, RecFP, str. I‑A‑233 in II‑663, točka 37; 11. februar 1999, Jiménez proti UUNT, T‑200/97, RecFP, str. I‑A‑19 in II‑73, točka 40 in navedena sodna praksa; 23. januar 2003, Angioli proti Komisiji, T‑53/00, RecFP, str. I‑A‑13 in II‑73, točke 91, 93 in 94; 9. november 2004, Vega Rodríguez proti Komisiji, T‑285/02 in T‑395/02, ZOdl. JU, str. I‑A‑333 in II‑1527, točka 36.