Zadeva T-41/05

Alliance One International, Inc.

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Španski trg nakupa in prve predelave surovega tobaka – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES – Določanje cen in razdelitev trga – Globe – Odgovornost za kršitveno ravnanje – Zgornja meja 10 % prometa – Odvračalni učinek – Olajševalne okoliščine“

Povzetek sodbe

1.      Konkurenca – Pravila Skupnosti – Kršitve – Pripis – Matična in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila presoje – Domneva o izvajanju odločilnega vpliva matične družbe na hčerinske družbe, ki so v celoti v njeni lasti

(člen 81 ES)

2.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Največji znesek – Izračun – Upoštevni promet

(uredbi Sveta št. 17, člen 15(2), in št. 1/2003, člen 23(2))

3.      Konkurenca – Pravila Skupnosti – Kršitve – Pripis – Matična in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila presoje – Spoštovanje načela enakega obravnavanja s strani Komisije

(člen 81 ES)

4.      Konkurenca – Pravila Skupnosti – Kršitve – Pripis – Matična in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila presoje – Avtonomija hčerinske družbe

(člen 81 ES)

5.      Ničnostna tožba – Razlogi – Neobstoj ali nezadostnost obrazložitve

(člena 230 ES in 253 ES)

6.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Olajševalne okoliščine

(uredbi Komisije št. 17, člen 15(2), in št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 3, tretja alinea)

7.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Odvračalni učinek globe

(uredbi Sveta št. 17, člen 15(2), in št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

1.      Na področju konkurence je mogoče ravnanje hčerinske družbe pripisati matični predvsem zato, ker ta hčerinska družba, čeprav je drug pravni subjekt, na trgu ne ravna samostojno, temveč sledi smernicam matične družbe, zlasti glede na poslovne, organizacijske in pravne povezave, ki ta pravna subjekta povezujejo.

V takem primeru sta namreč matična in hčerinska družba del iste gospodarske enote in zato tvorita eno samo podjetje. Torej Komisiji tega, da odločbo o naložitvi glob naslovi na matično družbo, ne omogoča odnos nagovarjanja h kršitvi med matično in hčerinsko družbo ne, a fortiori, vpletenost prve v navedeno kršitev, ampak dejstvo, da tvorita eno podjetje v smislu člena 81 ES.

Komisija se ne sme zadovoljiti z ugotovitvijo, da lahko matična družba odločilno vpliva na ravnanje hčerinske družbe, temveč mora tudi preveriti, ali se je tako vplivanje dejansko zgodilo.

V posebnem primeru, v katerem je matična družba stoodstotna lastnica kapitala hčerinske družbe, ki je kršila konkurenčna pravila, lahko po eni strani matična družba odločilno vpliva na ravnanje te hčerinske družbe, po drugi strani pa obstaja izpodbojna domneva, da matična družba dejansko odločilno vpliva na ravnanje hčerinske.

V teh okoliščinah za domnevo, da matična družba odločilno vpliva na poslovno politiko hčerinske družbe, zadostuje, da Komisija dokaže, da je ves kapital hčerinske družbe v lasti matične. Komisija bo lahko tako matično družbo štela za solidarno odgovorno za plačilo globe, naložene hčerinski družbi, razen če matična družba, ki mora to domnevo ovreči, ne predloži zadostnih dokazov, da njena hčerinska družba na trgu ravna samostojno.

Domneva zaradi lastništva celotnega kapitala ne velja le ob obstoju neposredne zveze med matično in hčerinsko družbo, ampak tudi v zadevah, kjer je ta zveza posredna, prek vmesne hčerinske družbe.

(Glej točke od 92 do 96 in 98.)

2.      V skladu s členom 23(2) Uredbe št. 1/2003 lahko Komisija podjetjem, ki so kršila člen 81(1) ES, z odločbo naloži globe, ki ne smejo preseči 10 % prometa v predhodnem poslovnem letu vsakega podjetja, udeleženega pri kršitvi. Enaka določba je bila v členu 15(2) Uredbe št. 17.

Promet, naveden v teh določbah, se nanaša na celotni promet zadevnega podjetja, torej podjetja, ki mu je bila pripisana kršitev in je bilo zato spoznano za odgovorno.

Pojem „predhodno poslovno leto“ iz člena 23(2) Uredbe št. 1/2003 je treba razumeti tako, da se nanaša na poslovno leto pred sprejetjem odločbe Komisije, razen v posebnih primerih, v katerih promet zadnjega poslovnega leta ne kaže resničnega gospodarskega položaja zadevnega podjetja in primerne višine globe, ki mu jo je treba naložiti.

Tako se lahko Komisija, kadar ugotovi obstoj gospodarske enote, ki zajema matično in hčerinsko družbo, in zato matično družbo šteje za solidarno odgovorno za kršitev in plačilo globe ter jo navede med naslovniki svoje odločbe, za izračun zgornje meje 10 % iz člena 23(2) Uredbe št. 1/2003 opre tudi na konsolidirani promet matične družbe v letu pred sprejetjem te odločbe.

(Glej točke od 99 do 101, 165 in 166.)

3.      Če Komisija v zadevi, ki se nanaša na kršitev pravil Unije o konkurenci, v kateri je udeleženih več različnih podjetij, znotraj okvira, ki ga je postavila sodna praksa, sprejme neko metodo za določitev, ali je treba za odgovorne šteti tako hčerinske družbe, ki so dejansko storile to kršitev, kot njihove matične družbe, se mora, razen v posebnih primerih, pri tem opreti na ista merila pri vseh teh podjetjih. Komisija mora namreč spoštovati načelo enakega obravnavanja, ki zahteva, da se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in da se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je tako obravnavanje objektivno utemeljeno.

(Glej točko 123.)

4.      Na področju konkurence namreč neodvisnosti hčerinske družbe od matične družbe ni mogoče presojati izključno glede na njeno dejavnost v zvezi s proizvodi, ki jih zadeva kršitev. Zato je treba za dokaz, ali hčerinska družba na trgu ravna samostojno, upoštevati vse elemente v zvezi s poslovnimi, organizacijskimi in pravnimi povezavami, ki to hčerinsko družbo povezujejo z matično družbo, ti pa so lahko različni glede na primer in jih torej ni mogoče taksativno našteti.

Torej dejstvo, da matična družba ni nikoli uvedla mehanizma nadzora nad dejavnostjo hčerinske družbe na področju, na katero se nanaša kršitev, ne zadostuje za dokaz, da hčerinska družba na trgu ravna samostojno. Enako velja za neobstoj ukazov ali navodil matične družbe hčerinski družbi glede njene politike nakupovanja ali sestankov z drugimi člani kartela.

(Glej točki 158 in 160.)

5.      V okviru ničnostne tožbe je tožbeni razlog, ki se nanaša na neobrazložitev ali pomanjkljivo obrazložitev akta, razlog javnega reda, ki ga sodišče Unije lahko upošteva in celo mora upoštevati po uradni dolžnosti in na katerega se zato lahko stranke sklicujejo v kateri koli fazi postopka.

(Glej točko 170.)

6.      V okviru kršitev pravil Unije o konkurenci je logično lahko prenehanje kršitev takoj, ko poseže Komisija, olajševalna okoliščina, le če obstajajo razlogi za domnevo, da so navedeni posegi spodbudili zadevna podjetja k prenehanju protikonkurenčnih ravnanj; primer prenehanja kršitve že pred prvimi posegi Komisije namreč ni zajet s točko 3, tretja alinea, Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ.

Tudi če bi Komisija menila, da je kršitev prenehala tisti dan, ko je opravila prve preiskave, bi bila popolnoma upravičena, da tako prenehanje ne šteje za olajševalno okoliščino. Zmanjšanje globe zaradi prenehanja kršitve takoj, ko poseže Komisija, namreč ni samodejno, ampak je odvisno od presoje okoliščin obravnavanega primera, ki jo Komisija opravi v okviru svoje diskrecijske pravice. V zvezi s tem bi bila uporaba točke 3, tretja alinea, navedenih smernic v korist nekega podjetja posebej primerna, kadar protikonkurenčnost zadevnega ravnanja ni očitna. Nasprotno bo njena uporaba načeloma manj primerna, ko je to ravnanje, ob domnevi, da je dokazano, jasno protikonkurenčno.

(Glej točki 192 in 194.)

7.      V okviru kršitev pravil Unije o konkurenci lahko Komisija, kadar v letu pred sprejetjem odločbe Komisije, s katero je naložena globa, matična in hčerinska družba tvorita eno podjetje, uporabi množitelj za odvračanje, ki temelji na velikosti in vseh sredstvih zadevnega podjetja v tem letu.

Upoštevanje velikosti in vseh sredstev zadevnega podjetja, da bi se zagotovil zadosten odvračalni učinek globe, namreč temelji na želenem vplivu na navedeno podjetje, ker sankcija ne sme biti zanemarljiva, zlasti glede na finančno zmogljivost tega podjetja. Da bi se lahko izmeril odvračalni učinek globe na podjetje, ki je bilo spoznano za odgovorno za kršitev, se zato ne sme upoštevati položaj, kakršen je bil na začetku kršitve. Posledica upoštevanja začetnega položaja bi namreč lahko bila globa, ki bi bila premajhna, da bi bila dovolj odvračalna, če bi se promet zadevnega podjetja medtem povečal, ali globa, ki bi bila glede na želeni odvračalni učinek prevelika, če bi se promet zadevnega podjetja medtem zmanjšal.

(Glej točki 210 in 211.)