Tožba, vložena 14. decembra 2006 - Aalberts Industries in drugi proti Komisiji
(Zadeva T-385/06)
Jezik postopka: angleščina
Stranke
Tožeče stranke: Aalberts Industries NV (Utrecht, Nizozemska), Aquatis France (La Chapelle St. Mesmin, Francija) in Simplex Armaturen + Fittings GmbH & Co. KG (Argenbühl-Eisenharz, Nemčija) (zastopnika: R. Wesseling in M. van der Woude, lawyers)
Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti
Predlogi tožečih strank
Členi 1, 2(a) in 3 naj se razglasijo za nične;
Člen 2(b)(2) naj se v, delu, v katerem se nanaša na družbi Aquatis in Simplex, razglasi za ničen
ali, podredno, znesek globe, naložene tožečima strankama, naj se bistveno zmanjša;
v obeh primerih naj se Komisiji naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeče stranke predlagajo, naj se Odločba Komisije C(2006) 4180 konč. z dne 20. septembra 2006 v zadevi COMP/F-1/38.121 - Fitingi, s katero je Komisija ugotovila, da so tožeče stranke skupaj z drugimi podjetji s tem, da so določale cene, se sporazumevale o cenikih, popustih ter odbitkih, mehanizmih usklajevanja rasti cen, dodeljevale nacionalne trge ter stranke in izmenjevale druge informacije, kršile člen 81 ES in člen 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, delno razglasi nično.
Tožeče stranke v utemeljitev tožbi navajata pet razlogov, s katerimi želijo dokazati, da Odločba Komisije temelji na očitno napačni presoji ter kršitvah člena 81 ES in splošnih načel dobrega upravljanja.
Prvič, tožeče stranke navajajo, da družba Aalberts ni odločilno vplivala na tržno ravnanje holdingov Aquatis in Simplex Armaturen + Fittings, in da je družbi Aalberts ovrgla domnevo o odločilnem učinku. Tožeča stranka, družba Aalbert, zato ne bi smela biti odgovorna za domnevne kršitve družb Aquatis in Simplex Armaturen + Fittings.
Drugič, tožeče stranke zatrjujejo, da se naj a) nekaj izmed dokumentov in navedb zoper tožeče stranke naj ne bi nanašalo na sporno obdobje, saj se nanašajo na dogodke po 1. aprilu 2004, in da naj b) ne bi bilo mogoče upoštevati drugih dokazov zoper tožeče stranke, ker ju obvestilo ugotovitvah o možnih kršitvah, naslovljeno nanju, ni zadevalo. Četudi bi jih upoštevali, tožeče stranke zatrjujejo, da ti dokumenti in izjave niti posamično niti kumulativno ne dokazujejo, da naj bi slednje kršile člen 81 ES z njune strani.
Tretjič, tožeče stranke navajajo, da dokazi, na katere se je naslonila Komisija, pravno zadostno ne dokazujejo, da je splošni omejevani sporazum obstajal naprej tudi po inšpekcijskih pregledih aprila 2001. Po mnenju tožečih strank izpodbijana odločba tudi ne vsebuje utemeljitve povezave tržnega ravnanja tožečih strank s tako domnevno shemo.
Četrtič, tožeče stranke navajajo, da je globo treba zmanjšati, ker je Komisija nepravilno uporabila Smernice o načinu določanja glob in jo je nepravilno izračunala s tem, da je nezakonito določila izhodiščni znesek, saj a) domnevne kršitve ni mogoče šteti za ,,zelo resne", b) se ni ustrezno upoštevalo dejanskega vpliva kršitve in c) je bila velikost upoštevnega geografskega trga se je napačno opredeljena kot EGP.
Nadalje tožeči stranki navajata, da je Komisija kršila člen 253 ES, ker izpodbijana odločba ne vsebuje obrazložitve za naložitev dodatnega zneska tožečim strankam Aquatis France in Simplex Amaturen + Fittings v višini 2.04 milijona evrov.
Petič, tožeče stranke navajajo, da je Komisija kršila člen 2 Uredbe 1/2003
1 in načelo enakosti orožij s tem, da je dokazno breme prevalila na tožeče stranke s tem, da se je v celoti naslonila na obvestilo o prizanesljivosti in da ni izkoristila svojega pooblastila, da razišče dejansko stanje. Nadalje tožeči stranki navajata, da je Komisija kršila člen 11(2) Uredbe 773/2004
2 s tem, da je v izpodbijano odločbo vključila ugovore, ki niso bili navedeni proti tožeči stranki v ugotovitvah o možnih kršitvah.