Zadeva C‑430/13

Ilona Baradics in drugi

proti

QBE Insurance (Europe) Ltd Magyarországi Fióktelepe
in
Magyar Állam

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Fővárosi Ítélőtábla)

„Člen 99 Poslovnika Sodišča – Paketna potovanja, organizirane počitnice in izleti – Nacionalna ureditev, ki določa najnižje odstotke za jamstva, ki jih mora priskrbeti organizator potovanja zaradi vračila zneskov, ki so jih plačali potrošniki, v primeru insolventnosti“

Povzetek – Sklep Sodišča (šesti senat) z dne 16. januarja 2014

1.        Vprašanja za predhodno odločanje – Odgovor, ki ne dopušča nobenega razumnega dvoma – Odgovor, na katerega je mogoče jasno sklepati iz sodne prakse – Uporaba člena 99 Poslovnika

(Poslovnik Sodišča, člen 99)

2.        Približevanje zakonodaj – Paketna potovanja, organizirane počitnice in izleti – Direktiva 90/314– Člen 7 – Nacionalna ureditev, ki učinkovito ne zagotavlja povračila vseh plačanih zneskov in vrnitve na mesto odhoda v primeru insolventnosti organizatorja potovanja – Nedopustnost

(Direktiva Sveta 90/314, člen 7)

3.        Približevanje zakonodaj – Paketna potovanja, organizirane počitnice in izleti – Direktiva 90/314 – Varstvo za primer insolventnosti ali stečaja organizatorja – Prenos – Pristojnosti držav članic – Meje

(Direktiva Sveta 90/314, člen 7)

1.        Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 27.)

2.        Člen 7 Direktive Sveta 90/314 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, katere podrobna pravila potrošniku ne zagotavljajo učinkovito vračila vseh zneskov, ki jih je plačal, in vrnitve na mesto odhoda v primeru insolventnosti organizatorja potovanja. Predložitveno sodišče mora ugotoviti, ali to velja v primeru nacionalne zakonodaje, ki je predmet spora, o katerem odloča.

V zvezi s tem niti uvodne izjave navedene direktive niti besedilo člena 7 ne vsebujejo navedbe, da je jamstvo iz navedenega člena mogoče omejiti.

(Glej točki 37 in 41 ter točko 1 izreka.)

3.        Člen 7 Direktive Sveta 90/314 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih je treba razlagati tako, da država članica nima nikakršne proste presoje glede obsega tveganj, ki morajo biti krita z jamstvom, ki ga organizator potovanja ali turistični agent zagotovi potrošnikom. Predložitveno sodišče mora preveriti, ali je namen ali učinek meril, ki jih je zadevna država članica sprejela za določitev zneska navedenega jamstva, omejitev obsega tveganj, ki morajo biti s tem jamstvom krita, zaradi česar bi bila očitno neskladna z obveznostmi, ki izhajajo iz navedene direktive, in bi pomenila dovolj resno kršitev prava Unije, zaradi katere bi se – če bi bila ugotovljena neposredna vzročna zveza – lahko uveljavljala odgovornost zadevne države članice.

V zvezi s tem so v nacionalnih predpisih obveznosti iz člena 7 navedene direktive 90/314 pravilno prenesene le, če ne glede na podrobna pravila potrošniku učinkovito zagotavljajo vračilo vseh zneskov, ki jih je plačal, in vrnitev na mesto odhoda v primeru insolventnosti organizatorja potovanja.

(Glej točki 44 in 47 ter točko 2 izreka.)