SODBA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 1. marca 2012(*)
„Direktiva 96/9/ES – Pravno varstvo baz podatkov – Avtorska pravica – Koledarji tekem nogometnih prvenstev“
V zadevi C‑604/10,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division) (Združeno kraljestvo) z odločbo z dne 10. decembra 2010, ki je prispela na Sodišče 21. decembra 2010, v postopku
Football Dataco Ltd,
Football Association Premier League Ltd,
Football League Ltd,
Scottish Premier League Ltd,
Scottish Football League,
PA Sport UK Ltd
proti
Yahoo! UK Ltd,
Stan James (Abingdon) Ltd,
Stan James plc,
Enetpulse ApS,
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi K. Lenaerts (poročevalec), predsednik senata, J. Malenovský, E. Juhász, G. Arestis in D. Šváby, sodniki,
generalni pravobranilec: P. Mengozzi,
sodna tajnica: L. Hewlett, glavna administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 27. oktobra 2011,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Football Dataco Ltd, Football Association Premier League Ltd, Football League Ltd, Scottish Premier League Ltd, Scottish Football League in PA Sport UK Ltd J. Mellor, QC, S. Levine, L. Lane in R. Hoy, barristers,
– za Yahoo! UK Ltd, Stan James (Abingdon) Ltd, Stan James plc in Enetpulse ApS D. Alexander in R. Meade, QC, P. Roberts in P. Nagpal, barristers,
– za vlado Združenega kraljestva L. Seeboruth, zastopnik, skupaj s S. Malyniczom, barrister,
– za italijansko vlado G. Palmieri, zastopnica, skupaj s S. Fiorentinom, avvocato dello Stato,
– za malteško vlado A. Buhagiar in G. Kimberley, zastopnici,
– za portugalsko vlado A. P. Barros, L. Inez Fernandes in P. Mateus Calado, zastopniki,
– za finsko vlado J. Heliskoski, zastopnik,
– za Evropsko komisijo J. Samnadda in T. van Rijn, zastopnika,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 15. decembra 2011
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Direktive 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 15, str. 459).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbami Football Dataco Ltd, Football Association Premier League Ltd, Football League Ltd, Scottish Premier League Ltd, Scottish Football League in PA Sport UK Ltd (v nadaljevanju skupaj: Football Dataco in drugi) ter Yahoo! UK Ltd, Stan James (Abingdon) Ltd, Stan James plc in Enetpulse ApS (v nadaljevanju skupaj: Yahoo in drugi) glede pravic intelektualne lastnine, ki naj bi jih prvonavedene družbe imele na koledarjih tekem angleških in škotskih nogometnih prvenstev.
Pravni okvir
Mednarodno pravo
3 V poglavju, ki ureja avtorske in sorodne pravice, člen 10(2) Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, ki je Priloga 1C k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, podpisanemu v Marakešu 15. aprila 1994 in odobrenemu s Sklepom Sveta z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986 – 1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (94/800/ES) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 21, str. 80), določa:
„Zbirke podatkov ali drugega gradiva, bodisi v strojno berljivi ali drugačni obliki, ki so zaradi izbora ali razporeditve njihove vsebine intelektualne stvaritve, so varovane kot take. To varstvo, ki pa ne zajema samih podatkov ali gradiva, ne sme posegati v nobeno avtorsko pravico, ki obstaja na samih podatkih ali gradivu.“
4 Člen 5 Pogodbe Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o avtorski pravici, sprejete 20. decembra 1996 v Ženevi, ki je naslovljen „[z]birke podatkov (baze podatkov)“, določa:
„Zbirke podatkov ali drugega gradiva v kakršni koli obliki, ki po izbiri ali razporeditvi vsebine pomenijo intelektualne stvaritve, so varovane kot takšne. To varstvo ne obsega samih podatkov ali samega gradiva in ne posega v katero koli avtorsko pravico na podatkih ali gradivu, vsebovanem v zbirki.“
Pravo Unije
5 V uvodnih izjavah od 1 do 4, 9, 10, 12, 15, 16, 18, 26, 27, 39 in 60 Direktive 96/9 je navedeno:
„(1) ker obstoječa zakonodaja trenutno ne omogoča zadostnega varstva baz podatkov v vseh državah članicah; ker ima takšno varstvo, kjer obstaja, različne značilnosti;
(2) ker te razlike pri pravnem varstvu baz podatkov, ki jih zagotavlja zakonodaja držav članic, neposredno negativno vplivajo na delovanje notranjega trga baz podatkov in zlasti na prosti pretok baz podatkov blaga in sprotnih storitev (on-line), ki jih ponujajo fizične in pravne osebe na podlagi usklajene pravne ureditve po vsej Skupnosti; ker lahko te razlike hitro postanejo še izrazitejše, ko bodo države članice uvajale novo zakonodajo na tem področju, ki trenutno dobiva čedalje večje mednarodne razsežnosti;
(3) ker je obstoječe razlike, ki izkrivljajo delovanje notranjega trga, treba odpraviti, nove pa preprečiti, medtem ko razlik, ki ne škodujejo delovanju notranjega trga ali razvoju informacijskega trga v Skupnosti, ni treba odpraviti oziroma preprečiti;
(4) ker varstvo avtorske pravice na bazah podatkov v državah članicah obstaja v različnih oblikah na podlagi zakonodaje ali sodne prakse in ker lahko v primeru, da razlike v zakonodaji glede obsega in pogojev varstva med državami članicami ostanejo, takšna neuskladitev pravic intelektualne lastnine prepreči prosti pretok blaga ali storitev v Skupnosti;
[…]
(9) ker so baze podatkov bistven instrument razvoja informacijskega trga v Skupnosti; ker bo ta instrument uporaben tudi na mnogih drugih področjih;
(10) ker je zaradi eksponentnega naraščanja količine letno proizvedenih in obdelanih informacij v vseh gospodarskih in industrijskih sektorjih tako v Skupnosti kot drugod po svetu treba v vseh državah članicah investirati v napredne sisteme za obdelavo informacij;
[…]
(12) ker do takih naložb v sodobne sisteme za shranjevanje in obdelavo informacij v Skupnosti ne bo prišlo, če se ne uvede stabilen in enoten sistem pravnega varstva za varstvo pravic izdelovalcev baz podatkov;
[…]
(15) ker je treba kriterije, ki se uporabljajo za odločitev, ali naj se baza podatkov zavaruje z avtorsko pravico, opredeliti glede na to, ali je izbor ali razporeditev vsebine baze podatkov avtorjeva lastna intelektualna stvaritev; ker naj takšno varstvo obsega strukturo baze podatkov;
(16) ker naj se za določanje upravičenosti baze podatkov do varstva z avtorsko pravico ne uporablja noben drug kriterij razen izvirnosti v smislu avtorjeve intelektualne stvaritve, zlasti pa ne estetski ali kakovostni kriteriji;
[…]
(18) ker ta direktiva ne vpliva na svobodno odločitev avtorjev, ali in na kakšen način bodo dopustili, da se njihova dela vključijo v bazo podatkov, zlasti, ali je dano dovoljenje izključno ali ne; […]
[…]
(26) ker so dela, ki jih varuje avtorska pravica, in predmeti, varovani s sorodnimi pravicami, ki so vključeni v bazo podatkov, kljub temu še naprej varovani z zadevnimi izključnimi pravicami in ne smejo biti vključeni ali izvlečeni iz baze podatkov brez dovoljenja imetnika pravic ali njegovih pravnih naslednikov;
(27) ker na avtorsko pravico na takšnih delih in sorodne pravice na predmetih, ki so na tak način zajeti v bazo podatkov, nikakor ne vpliva obstoj ločene pravice pri izboru ali razporeditvi teh del in predmetov v bazi podatkov;
[…]
(39) ker si poleg tega, da ima namen varovati avtorsko pravico pri prvotnem izboru ali razporeditvi vsebine baze podatkov, ta direktiva prizadeva zavarovati položaj izdelovalcev baz podatkov proti poneverbi rezultatov finančnih in strokovnih naložb v pridobivanje in zbiranje vsebine tako, da varuje celotno bazo podatkov ali njene bistvene dele pred določenimi dejanji uporabnika ali konkurenta;
[…]
(60) ker nekatere države članice v okviru ureditve avtorske pravice trenutno varujejo baze podatkov, ki ne ustrezajo kriterijem upravičenosti do varstva z avtorsko pravico, določenim s to direktivo; ker je tudi v primeru, da so zadevne baze podatkov upravičene do varstva v okviru pravice, določene v tej direktivi, do preprečitve neupravičenega jemanja izvlečkov in/ali ponovne uporabe njihove vsebine, trajanje varstva v okviru te pravice precej krajši kot trajanje, ki ga uživajo po trenutno veljavni nacionalni ureditvi; ker uskladitev kriterijev za določitev, ali naj bazo podatkov varuje avtorska pravica, morda ne učinkuje tako, da skrajša trajanje varstva, ki ga trenutno uživajo zadevni imetniki pravice; ker je treba določiti ustrezno odstopanje; ker je treba učinke takšnega odstopanja omejiti na ozemlje zadevnih držav članic.“
6 Člen 1(2) Direktive 96/9 določa:
„Za namene te direktive izraz ‚baza podatkov‘ pomeni zbirko neodvisnih del, podatkov ali drugega gradiva, ki je sistematično in metodično razporejeno in individualno dostopno z elektronskimi in drugimi sredstvi.“
7 V poglavju II z naslovom „Avtorska pravica“ člen 3 Direktive 96/9, ki opredeljuje „[p]redmet varstva“, določa:
„1. V skladu s to direktivo se z avtorsko pravico varujejo baze podatkov kot take, ki so zaradi izbora ali razporeditve svoje vsebine avtorjeva lastna intelektualna stvaritev. Za določitev njihove upravičenosti do takšnega varstva se ne uporabljajo nobeni drugi kriteriji.
2. Varstvo baz podatkov z avtorsko pravico, zagotovljeno s to direktivo, ne zajema njihove vsebine in ne vpliva na nobeno pravico na sami vsebini.“
8 V poglavju III z naslovom „Pravica sui generis“ člen 7 Direktive 96/9 v zvezi s „[p]redmetom varstva“ v odstavkih 1 in 4 določa:
„1. Države članice predvidijo pravico izdelovalca baze podatkov, pri katerem je prišlo do kakovostno in/ali količinsko znatne naložbe v pridobivanje, preverjanje ali predstavitev vsebine, da prepreči neupravičeno jemanje izvlečkov in/ali ponovno uporabo celotne vsebine te baze podatkov ali njenega bistvenega dela, ocenjenega kakovostno in/ali količinsko.
[…]
4. Pravica, predvidena v odstavku 1, velja ne glede na upravičenost te baze podatkov do varstva z avtorsko ali drugimi pravicami. […]“
9 V poglavju IV z naslovom „Skupne določbe“ člen 14 Direktive 96/9 določa:
„1. Varstvo v skladu s to direktivo v zvezi z avtorsko pravico je na voljo tudi za baze podatkov, izdelane pred datumom iz člena 16(1), ki na ta datum izpolnjujejo zahteve, določene s to direktivo glede varstva baz podatkov z avtorsko pravico.
2. Ne glede na odstavek 1, če baza podatkov, varovana z avtorsko pravico v državi članici, na dan objave te direktive ne izpolni kriterijev upravičenosti do varstva z avtorsko pravico, določenih v členu 3(1), posledica te direktive ni krajšanje preostalega trajanja varstva, ki ga določa ureditev v tej državi članici.
[…]“
10 Datum objave Direktive 96/9 v Uradnem listu Evropskih skupnosti je 27. marec 1996.
11 Navedena direktiva je bila v Združenem kraljestvu prenesena s sprejetjem predpisov iz leta 1997 o avtorski pravici in pravicah v zvezi z bazami podatkov (Copyright and Rights in Databases Regulations 1997, SI 1997, št. 3032), ki so začeli veljati 1. januarja 1998. Besedilo določb teh predpisov, ki so upoštevne za to zadevo, je enako besedilu upoštevnih določb te direktive.
Dejansko stanje spora o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje
Priprava koledarjev tekem angleških in škotskih nogometnih prvenstev
12 Iz predložitvene odločbe je razvidno, da v Angliji in na Škotskem za pripravo letnih koledarjev tekem nogometnih prvenstev veljajo povsem primerljiva pravila in postopek.
13 Pri pripravi se upošteva več pravil, imenovanih „zlata pravila“, med katerimi so glavna ta:
– noben klub ne sme igrati treh zaporednih tekem doma ali v gosteh;
– v petih zaporednih tekmah noben klub ne sme igrati štirih tekem doma niti štiri tekem v gosteh;
– če je mogoče, morajo vsi klubi igrati enako število domačih tekem in tekem v gosteh v vsej sezoni in
– vsi klubi bi morali, če je mogoče, igrati enako število tekem doma in tekem v gosteh sredi tedna.
14 Postopek priprave koledarja, kakršni so ti iz postopka v glavni stvari, je sestavljen iz več faz. Prva faza, ki se začne v predhodni sezoni, je priprava razporeda tekem za prvo ligo in ustreznega osnutka koledarja tekem za preostale lige, kar naredijo zaposleni v zadevnih poklicnih zvezah. V okviru te faze se na podlagi več temeljnih meril (datum začetka in konca sezone, število tekem, ki se bodo odigrale, datumi, rezervirani za druga nacionalna, evropska ali mednarodna tekmovanja) sestavi seznam mogočih datumov tekem.
15 V drugi fazi se zadevnim klubom pošljejo vprašalniki pred določitvijo koledarja in se preučijo odgovori na te vprašalnike, zlasti prošnje „za izbrani datum“ (prošnja kluba, da bi igral doma ali v gosteh na določen datum, ko je predvidena tekma), prošnje za „neizbran datum“ (prošnja kluba, da bi igral tako tekmo tega dne v tednu ob tej uri (na primer, sobota ob 13.30)) in prošnje glede „parov“ (prošnja dveh ali več klubov, da ne bi igrali istega dne doma). Vsako sezono je vloženih okoli 200 prošenj.
16 Tretja faza, ki jo v okviru angleških nogometnih prvenstev opravi G. Thompson iz družbe Atos Origin IT Services UK Ltd, vključuje dve nalogi, in sicer „razvrščanje“ in „določanje parov“.
17 Naloga razvrščanja je namenjena oblikovanju brezhibne razporeditve tekem doma in v gosteh za vsak klub ob upoštevanju zlatih pravil, več organizacijskih omejitev in, kolikor je mogoče, prošenj klubov. Nato G. Thompson na podlagi prošenj, ki jih vložijo moštva, oblikuje mrežo parov. Postopno v to mrežo vključi imena moštev in skuša rešiti kar največ problematičnih primerov, dokler ne pride do zadovoljivega osnutka koledarja. Za to uporabi računalniški program, v katerega prenese podatke iz preglednice razvrščanja in mreže parov, da dobi pregledno različico koledarja.
18 Zadnja faza, ki temelji na sodelovanju med G. Thompsonom in uslužbenci zadevnih poklicnih zvez, vključuje preverjanje vsebine koledarja tekem. To preverjanje se opravi ročno z računalniškim programom za rešitev še nerešenih problemov. Temu sledita sestanka, in sicer delovna skupina za koledar in sestanek s predstavniki policije, za dokončanje vsebine koledarja. V sezoni 2008/2009 je bilo v tej zadnji fazi sprejetih 56 sprememb.
19 Kot je razvidno iz ugotovitev o dejstvih prvostopenjskega sodišča, navedenih v predložitveni odločbi, postopek priprave nogometnih koledarjev iz postopka v glavni stvari ni zgolj mehanski ali določevalen, ampak, nasprotno, zahteva zelo veliko dela in znanja za izpolnitev več zahtev, pri čemer je treba upoštevati veljavna pravila. Delo, potrebno za to, naj ne bi bilo omejeno le na uporabo predpisanih meril in naj bi se na primer razlikovalo od priprave telefonskega imenika, ker naj bi v vsaki fazi zahtevalo zbranost in veščine, predvsem takrat, kadar računalniški program ne najde nobene rešitve glede podanih zahtev. Delna uporaba računalnika po trditvah G. Thompsona nikakor ne izključuje potrebe po zbranosti in določene stopnje prostega preudarka.
Dejansko stanje v postopku v glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje
20 Družba Football Dataco in drugi navajajo, da imajo na koledarjih tekem angleških in škotskih nogometnih prvenstev pravico „sui generis“ v skladu s členom 7 Direktive 96/9, avtorsko pravico v skladu s členom 3 te direktive in avtorsko pravico v skladu z britansko zakonodajo o intelektualni lastnini.
21 Družba Yahoo in drugi izpodbijajo zakonit obstoj teh pravic in menijo, da imajo v okviru svojih dejavnosti pravico uporabljati te koledarje, ne da bi jim bilo za to treba plačati finančno nadomestilo.
22 Prvostopenjsko sodišče je presodilo, da so navedeni koledarji upravičeni do varstva z avtorsko pravico v skladu s členom 3 Direktive 96/9, ker njihova priprava zahteva velik del ustvarjalnega dela. Ni pa jim priznalo varstva z drugima zatrjevanima pravicama.
23 Predložitveno sodišče je potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča v delu, v katerem se nanaša na neupravičenost koledarjev iz postopka v glavni stvari do varstva s pravico „sui generis“ v skladu s členom 7 Direktive 96/9. Sprašuje pa se o upravičenosti do varstva z avtorsko pravico v skladu s členom 3 te direktive. Prav tako dvomi o možnosti, da bi bili ti koledarji varovani z avtorsko pravico v skladu z britanskimi predpisi, sprejetimi pred to direktivo, pod pogoji, ki so različni od tistih iz navedenega člena 3.
24 V teh okoliščinah je Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:
„1. Kako je treba v členu 3(1) Direktive 96/9[…] razumeti ‚baze podatkov kot take, ki so zaradi izbora ali razporeditve svoje vsebine avtorjeva lastna intelektualna stvaritev‘, in natančneje:
a) ali je treba intelektualni napor in veščine pri oblikovanju podatkov izključiti;
b) ali ‚izbor ali razporeditev‘ pomenita pomemben dodatek predhodno obstoječemu podatku (kot je določitev datuma nogometne tekme) in
c) ali ‚avtorjeva lastna intelektualna stvaritev‘ zahteva od avtorja več kot znatno delo in veščine, in če je tako, kaj zahteva?
2. Ali Direktiva nasprotuje nacionalnim avtorskim pravicam na bazah podatkov, ki so drugačne od tistih, zagotovljenih z Direktivo [96/9]?“
Prvo vprašanje za predhodno odločanje
25 Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu prosi za razlago člena 3(1) Direktive 96/6. Natančneje, sprašuje:
– prvič, ali je treba intelektualni napor in veščine za oblikovanje podatkov izključiti pri uporabi te določbe;
– drugič, ali „izbor ali razporeditev“ pomenita pomemben dodatek predhodno obstoječemu podatku in
– tretjič, ali pojem „avtorjeva lastna intelektualna stvaritev“ v smislu iste določbe zahteva od avtorja več kot znatno delo in veščine, in če je tako, katera je ta dodatna zahteva.
26 Najprej je treba opozoriti, da je po eni strani Sodišče že razsodilo, da je koledar tekem nogometnega prvenstva „baza podatkov“ v smislu člena 1(2) Direktive 96/9. Presodilo je, da ima v bistvu kombinacija datuma, ure in identitete dveh moštev, domačega in gostujočega, v zvezi z nogometno tekmo samostojno informativno vrednost, kar sestavlja „drugo gradivo“ v smislu navedenega člena 1(2), in da razporeditev datumov, ur in imen moštev v zvezi z različnimi tekmami ob dnevih nogometnih prvenstev v obliki koledarja ustreza zahtevam iz člena 1(2), da so podatki iz baze sistematično in metodično razporejeni in individualno dostopni (glej sodbo z dne 9. novembra 2004 v zadevi Fixtures Marketing, C‑444/02, ZOdl., str. I‑10549, točke od 33 do 36).
27 Po drugi strani je iz primerjave besedila členov 3(1) in 7(1) Direktive 96/9 ter besedila drugih njenih določb ali uvodnih izjav, zlasti njenega člena 7(4) in uvodne izjave 39, razvidno, da sta avtorska pravica in pravica „sui generis“ samostojni pravici, katerih predmet in pogoji uporabe so različni.
28 Zato okoliščina, da neka „baza podatkov“ v smislu člena 1(2) Direktive 96/9 ne izpolnjuje pogojev upravičenosti do varstva s pravico „sui generis“ v smislu člena 7 navedene direktive, kot je Sodišče razsodilo glede koledarjev nogometnih tekem (sodbi z dne 9. novembra 2004 v zadevi Fixtures Marketing, C‑46/02, ZOdl., str. I‑10365, točke od 43 do 47, in Fixtures Marketing, C‑338/02, ZOdl., str. I‑10497, točke od 32 do 36, ter zgoraj navedena sodba Fixtures Marketing, C‑444/02, točke od 48 do 52), ne pomeni avtomatično, da ta ista baza podatkov ni upravičena do varstva z avtorsko pravico v skladu s členom 3 te direktive.
29 V skladu z odstavkom 1 tega člena 3 je „baza podatkov“ v smislu člena 1(2) Direktive 96/9 varovana z avtorsko pravico, če je zaradi izbora ali razporeditve vsebine avtorjeva lastna intelektualna stvaritev.
30 Na prvem mestu, iz člena 3(2) v povezavi z uvodno izjavo 15 Direktive 96/9 je razvidno, da je predmet varstva z avtorsko pravico iz te direktive „struktura“ baze podatkov, ne pa njena „vsebina“ in zato niti njeni sestavni elementi.
31 Poleg tega, kot izhaja iz členov 10(2) sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine in 5 Pogodbe WIPO o avtorski pravici, je zbirka podatkov, ki po izbiri ali razporeditvi vsebine pomeni intelektualno stvaritev, kot takšna varovana z avtorsko pravico. To varstvo pa ne vključuje samih podatkov in ne posega v katero koli avtorsko pravico na teh podatkih.
32 V tem okviru se pojma „izbira“ in „razporeditev“ v smislu člena 3(1) Direktive 96/9 nanašata na izbor oziroma ureditev podatkov, s katerimi avtor baze podatkov postavi njeno strukturo. Ta pojma pa ne zajemata oblikovanja podatkov v tej bazi.
33 Zato, kot trdijo družba Yahoo in drugi, italijanska, portugalska in finska vlada ter Evropska komisija, elementov iz točke (a) prvega vprašanja, ki ga je postavilo predložitveno sodišče, ki se nanašajo na intelektualni napor in veščine za oblikovanje podatkov, ni mogoče upoštevati pri presoji upravičenosti baze podatkov, ki vsebuje te podatke, do varstva z avtorsko pravico, določenega z Direktivo 96/9.
34 To analizo potrjuje cilj navedene direktive. Kot je razvidno iz njenih uvodnih izjav 9, 10 in 12, je ta cilj spodbujanje uvedbe sistemov shranjevanja in obdelave podatkov za prispevek k razvoju informacijskega trga v kontekstu eksponentnega povečevanja količine letno proizvedenih in obdelanih podatkov na vseh področjih dejavnosti (glej sodbe z dne 9. novembra 2004 Fixtures Marketing, C‑46/02, navedena zgoraj, točka 33; v zadevi The British Horseracing Board in drugi, C‑203/02, ZOdl., str. I‑10415, točka 30; Fixtures Marketing, C‑338/02, navedena zgoraj, točka 23, in Fixtures Marketing, C‑444/02, navedena zgoraj, točka 39) in ne varovanje oblikovanja elementov, ki bi bili lahko združeni v bazi podatkov.
35 V postopku v glavni stvari je treba poudariti, da se sposobnosti, zlasti intelektualne, ki jih je opisalo predložitveno sodišče in kot so povzete v točkah od 14 do 18 te sodbe, v okviru organizacije zadevnih prvenstev nanašajo na določitev datuma, ure in istovetnosti moštev za vsako tekmo teh prvenstev na podlagi vseh pravil, meril in organizacijskih zahtev ter posebnih prošenj zadevnih klubov (glej zgoraj navedene sodbe z dne 9. novembra 2004 Fixtures Marketing, C‑46/02, točka 41; Fixtures Marketing, C‑338/02, točka 31, in Fixtures Marketing, C‑444/02, točka 47).
36 Kot so poudarili družba Yahoo in drugi ter portugalska vlada, se te sposobnosti nanašajo na oblikovanje samih podatkov, ki jih vsebuje zadevna baza, kot je bilo opozorjeno v točki 26 te sodbe (glej zgoraj navedene sodbe z dne 9. novembra 2004 Fixtures Marketing, C‑46/02, točka 42; Fixtures Marketing, C‑338/02, točka 31, in Fixtures Marketing, C‑444/02, točka 47). Zato in glede na navedeno v točki 32 te sodbe nikakor niso upoštevne za presojo upravičenosti koledarjev nogometnih tekem iz postopka v glavni stvari do varstva z avtorsko pravico, določenega z Direktivo 96/9.
37 Na drugem mestu, kot je razvidno iz uvodne izjave 16 Direktive 96/9, pojem avtorjeve intelektualne stvaritve napotuje na merilo izvirnosti (glej v tem smislu sodbe z dne 16. julija 2009 v zadevi Infopaq International, C‑5/08, ZOdl., str. I‑6569, točke 35, 37 in 38; z dne 22. decembra 2010 v zadevi Bezpečnostní softwarová asociace, C‑393/09, ZOdl., str. I‑13971, točka 45; z dne 4. oktobra 2011 v združenih zadevah Football Association Premier League in drugi, C‑403/08 in C-429/08, ZOdl., str. I‑9083, točka 97, in sodbo z dne 1. decembra 2011 v zadevi Painer, C‑145/10, ZOdl., str. I‑12533, točka 87).
38 Glede oblikovanja baze podatkov je to merilo izvirnosti izpolnjeno, kadar z izbiro ali razporeditvijo podatkov, ki jih vsebuje ta baza, njen avtor izvirno izraža svojo ustvarjalnost s tem, da svobodno in ustvarjalno opravlja izbire (glej po analogiji zgoraj navedene sodbe Infopaq International, točka 45; Bezpečnostní softwarová asociace, točka 50, in Painer, točka 89) ter tako vtisne svoj „osebni pečat“ (zgoraj navedena sodba Painer, točka 92).
39 Navedeno merilo pa ni izpolnjeno, kadar oblikovanje baze podatkov narekujejo tehnični preudarki, pravila ali zahteve, ki ne puščajo prostora za ustvarjalno svobodo (glej po analogiji zgoraj navedeni sodbi Bezpečnostní softwarová asociace, točki 48 in 49, in Football Association Premier League in drugi, točka 98).
40 Kot je razvidno iz člena 3(1) in uvodne izjave 16 Direktive 96/9, se nobeno drugo merilo, razen merilo izvirnosti, ne uporablja za presojo upravičenosti baze podatkov do varstva z avtorsko pravico, določenega s to direktivo.
41 Iz tega po eni strani izhaja, da če je izbira ali razporeditev podatkov – in sicer v zadevi, kot je ta v postopku v glavni stvari, podatkov o datumu, uri in istovetnosti moštev v zvezi z različnimi tekmami zadevnega prvenstva (glej točko 26 te sodbe) – izvirno izražanje ustvarjalnega duha avtorja baze podatkov, za presojo upravičenosti te baze do varstva z avtorsko pravico, določenega z Direktivo 96/9, ni pomembno, ali ta izbira ali razporeditev zajema „pomemben dodatek“ k tem podatkom, na kar se nanaša točka (b) prvega vprašanja, ki ga je postavilo predložitveno sodišče.
42 Po drugi strani dejstvo, da je priprava baze podatkov neodvisno od oblikovanja podatkov, ki jih vsebuje, zahtevala veliko dela in veščin njenega avtorja, na kar se nanaša točka (c) istega vprašanja, kot tako ne more upravičiti njenega varstva z avtorsko pravico, določenega z Direktivo 96/9, če to delo in veščine ne izražajo nobene izvirnosti pri izbiri ali razporeditvi navedenih podatkov.
43 V tej zadevi mora predložitveno sodišče glede na gornje preudarke presoditi, ali so koledarji nogometnih tekem iz postopka v glavni stvari baze podatkov, ki izpolnjujejo pogoje upravičenosti do varstva z avtorsko pravico, navedene v členu 3(1) Direktive 96/9.
44 V zvezi s tem načini priprave navedenih koledarjev, kot jih je opisalo predložitveno sodišče, če niso dopolnjeni z elementi izvirnosti pri izbiri ali razporeditvi podatkov v teh koledarjih, ne morejo zadoščati za to, da bi bila lahko zadevna baza podatkov varovana z avtorsko pravico iz člena 3(1) Direktive 96/9.
45 Glede na navedeno je treba na prvo postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 3(1) Direktive 96/9 razlagati tako, da je „baza podatkov“ v smislu člena 1(2) te direktive varovana z avtorsko pravico, določeno v navedeni direktivi, če je izbira ali razporeditev podatkov, ki jih vsebuje, izvirno izražanje ustvarjalne svobode njenega avtorja, kar pa mora preveriti nacionalno sodišče.
46 Zato:
– intelektualni napor in veščine za oblikovanje navedenih podatkov niso upoštevni za ugotovitev upravičenosti navedene baze do varstva s to pravico;
– za to ni pomembno, ali izbira ali razporeditev teh podatkov zajema pomemben dodatek navedenim podatkom, in
– veliko dela in veščin, ki so potrebni za oblikovanje te baze, kot taki ne morejo upravičiti takega varstva, če ne izražajo nobene izvirnosti pri izbiri ali razporeditvi podatkov, ki jih ta baza vsebuje.
Drugo vprašanje za predhodno odločanje
47 Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba Direktivo 96/9 razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki bazam podatkov, za katere velja opredelitev iz njenega člena 1(2), zagotavlja varstvo z avtorsko pravico pod drugačnimi pogoji, kot so tisti iz njenega člena 3(1).
48 V zvezi s tem je treba poudariti, da je namen Direktive 96/9 na podlagi njenih uvodnih izjav od 1 do 4 odprava razlik med nacionalnimi pravi na področju pravnega varstva baz podatkov, zlasti glede obsega in pogojev varstva z avtorsko pravico, ki škodujejo delovanju notranjega trga, prostemu pretoku blaga in storitev v Evropski uniji ter razvoju njenega informacijskega trga.
49 V tem okviru je člen 3 Direktive 96/9, kot je razvidno iz uvodne izjave 60, namenjen „uskladitvi kriterijev za določitev, ali naj bazo podatkov varuje avtorska pravica“.
50 Glede baz podatkov, ki so bile na dan 27. marca 1996 varovane v okviru nacionalnega sistema avtorske pravice na podlagi drugačnih meril za upravičenost, kot so tista iz člena 3(1) te direktive, člen 14(2) Direktive 96/9 v zadevni državi članici res ohranja trajanje varstva, ki ga zagotavlja ta sistem. Vendar ob upoštevanju te prehodne določbe navedeni člen 3(1) nasprotuje temu, da bi nacionalna zakonodaja bazam podatkov, za katere velja opredelitev iz člena 1(2) navedene direktive, zagotavljala varstvo z avtorsko pravico pod pogoji, ki odstopajo od pogoja izvirnosti iz navedenega člena 3(1).
51 Uvodne izjave 18, 26 in 27 Direktive 96/9, ki jih navajajo družba Football Dataco in drugi, poudarjajo svobodo avtorjev del pri vključitvi teh del v bazo podatkov in neobstoj vpliva vključitve varovanega dela v bazo podatkov, ki je morda varovana, na pravice, ki varujejo tako vključeno delo. Nasprotno pa ne zagotavljajo nobene podpore razlagi, ki je v nasprotju z razlago iz prejšnje točke te sodbe.
52 Glede na gornje preudarke je treba na drugo postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba Direktivo 96/9 razlagati tako, da ta direktiva ob upoštevanju prehodne določbe iz njenega člena 14(2) nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki bazam podatkov, za katere velja opredelitev iz njenega člena 1(2), zagotavlja varstvo z avtorsko pravico pod drugačnimi pogoji, kot so tisti iz njenega člena 3(1).
Stroški
53 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:
1. Člen 3(1) Direktive 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov je treba razlagati tako, da je „baza podatkov“ v smislu člena 1(2) te direktive varovana z avtorsko pravico, določeno v navedeni direktivi, če je izbira ali razporeditev podatkov, ki jih vsebuje, izvirno izražanje ustvarjalne svobode njenega avtorja, kar pa mora preveriti nacionalno sodišče.
Zato:
– intelektualni napor in veščine za oblikovanje navedenih podatkov niso upoštevni za ugotovitev upravičenosti navedene baze do varstva s to pravico;
– za to ni pomembno, ali izbira ali razporeditev teh podatkov zajema pomemben dodatek navedenim podatkom, in
– veliko dela in veščin, ki so potrebni za oblikovanje te baze, kot taki ne morejo upravičiti takega varstva, če ne izražajo nobene izvirnosti pri izbiri ali razporeditvi podatkov, ki jih ta baza vsebuje.
2. Direktivo 96/9 je treba razlagati tako, da ta direktiva ob upoštevanju prehodne določbe iz njenega člena 14(2) nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki bazam podatkov, za katere velja opredelitev iz njenega člena 1(2), zagotavlja varstvo z avtorsko pravico pod drugačnimi pogoji, kot so tisti iz njenega člena 3(1).
Podpisi