Language of document : ECLI:EU:C:2006:456

Zadeva C-13/05

Sonia Chacón Navas

proti

Eurest Colectividades SA

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo

Juzgado de lo Social nº 33 de Madrid)

„Direktiva 2000/78/ES – Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu – Pojem invalidnosti“

Povzetek sodbe

1.        Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Meje

(člen 234 ES)

2.        Socialna politika – Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu – Direktiva 2000/78

(Direktiva Sveta 2000/78, člen 1)

3.        Socialna politika – Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu – Direktiva 2000/78

(Direktiva Sveta 2000/78, člen 2(1) in 3(1)(c))

4.        Socialna politika – Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu – Direktiva 2000/78

(Direktiva Sveta 2000/78, člen 1)

1.        V okviru postopka, določenega v členu 234 ES, ki temelji na jasni ločitvi nalog med nacionalnimi sodišči in Sodiščem, je presoja zadevnih dejstev v pristojnosti nacionalnega sodišča. Le nacionalno sodišče, ki odloča o sporu in mora prevzeti odgovornost za sodno odločbo, glede na posebnosti zadeve presodi tako o potrebi po sprejetju predhodne odločbe, da bi lahko izdalo svojo sodbo, kot tudi o ustreznosti vprašanj, ki jih postavi Sodišču. Če se predložena vprašanja nanašajo na razlago prava Skupnosti, je Sodišče načeloma dolžno odločati.

Vendar mora v izjemnih okoliščinah Sodišče pri preverjanju svoje pristojnosti preizkusiti okoliščine, v katerih mu je nacionalno sodišče zadevo predložilo. Sprejetje predhodne odločbe o vprašanju, ki ga postavi nacionalno sodišče, je mogoče zavrniti le, kadar je očitno, da zahtevana razlaga prava Skupnosti nima nikakršne zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari, kadar gre za hipotetičen problem oziroma kadar Sodišče nima na voljo potrebnih dejanskih in pravnih elementov, da bi lahko koristno odgovorilo na postavljena vprašanja.

(Glej točki 32 in 33.)

2.        Oseba, ki jo je delodajalec odpustil izključno zaradi bolezni, ne spada v splošni okvir, opredeljen za boj proti diskriminaciji na podlagi invalidnosti,z Direktivo 2000/78 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu.

Čeprav je treba pojem „invalidnost“ v smislu Direktive 2000/78 razumeti tako, da gre za omejitev, ki izhaja predvsem iz fizičnega, mentalnega ali duševnega poslabšanja in ki ovira udeležbo zadevne osebe v poklicnem življenju, je namreč preprosto enačenje pojmov „invalidnost“ in „bolezen“ izključeno. Zakonodajalec je z uporabo pojma „invalidnost“ v členu 1 te direktive namenoma izbral izraz, ki se razlikuje od pojma „bolezen“. Poleg tega pomembnosti, ki jo je zakonodajalec Skupnosti namenil ukrepom za prilagoditev delovnega mesta glede na invalidnost, dokazuje, da je predvidel primere, ko je udeležba v poklicnem življenju ovirana dalj časa. Da se omejitev šteje za „invalidnost“, mora torej biti verjetno, da bo trajala dalj časa.

V vsakem primeru Direktiva 2000/78 ne vsebuje nobenih določil, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da delavce – takoj, ko se pri njih pojavi kakršna koli bolezen – varuje prepoved diskriminacije na podlagi invalidnosti.

(Glej točke od 43 do 47 in točko 1 izreka.)

3.        Prepoved – na področju odpustitve – diskriminacije na podlagi invalidnosti, določena v členih 2(1) in 3(1)(c) Direktive 2000/78 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu, nasprotuje odpustitvi zaradi invalidnosti, ki glede na obveznost zagotoviti razumne prilagoditve za invalidne osebe ni upravičena z dejstvom, da zadevna oseba ni usposobljena, zmožna in na voljo za izpolnjevanje bistvenih nalog svojega delovnega mesta.

(Glej točko 51 in točko 2 izreka.)

4.        Bolezen kot taka se ne more šteti za dodaten razlog poleg tistih, na podlagi katerih se z Direktivo 2000/78 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu prepoveduje vsakršna diskriminacija.

Nobena določba Pogodbe ES ne vsebuje prepovedi diskriminacije na podlagi bolezni kot take. Načelo prepovedi diskriminacije zavezuje države članice, če nacionalna situacija, ki je predmet postopka v glavni stvari, spada na področje uporabe prava Skupnosti. Vendar iz tega ne izhaja, da je področje uporabe Direktive 2000/78 treba po analogiji razširiti onkraj diskriminacije na podlagi razlogov, taksativno naštetih v členu 1 te direktive.

(Glej točke 54, 56, 57 in točko 3 izreka.)