Tožba, vložena 23. maja 2017 – Evropska komisija/Romunija

(Zadeva C-301/17)

Jezik postopka: romunščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: L. Nicolae in E. Sanfrutos Cano, agenta)

Tožena stranka: Romunija

Predlog tožeče stranke

v smislu člena 258 PDEU naj se razglasi, da Romunija s tem, da v zvezi z 68 odlagališči odpadkov ni ravnala v skladu z obveznostjo iz člena 7(g) in člena 13 glede sprejetja vseh potrebnih ukrepov za zaprtje, v najkrajšem možnem času, mest, ki na podlagi člena 8 niso dobila dovoljenja za nadaljevanje dejavnosti, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima v skladu s členom 14(b) v povezavi s členom 13 Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 29. aprila 1999 o odlagališčih odpadkov;

Romuniji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožba, ki jo je Evropska komisija vložila zoper Romunijo, temelji na neizpolnitvi obveznosti, ki jih ima ta v skladu s členom 14(b) v povezavi s členom 13 Direktive 1999/31/ES glede 68 odlagališč, ki v smislu člena 8 niso pridobili dovoljenja za nadaljevanje obratovanja in ki se morajo zato zapreti v skladu s členom 7(g) in členom 13 Direktive.

Komisija trdi, da člen 14 Direktive 1999/31/ES vzpostavlja prehodno ureditev odstopanja za odlagališča, ki jim je izdano dovoljenje ali so že opravljala dejavnost v času prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo, da bi najpozneje do 16. julija 2009 taka odlagališča ustrezala novim zahtevam na področju okolja, določenim v členu 8 te direktive. Na podlagi člena 14( b), po predstavitvi sanacijskega načrta pristojni organ sprejme končno odločitev o morebitnem nadaljevanju odlaganja na podlagi tega načrta in te direktive. Države članice morajo v skladu s členom 7(g) in členom 13 sprejeti potrebne ukrepe za čimprejšnje zaprtje odlagališč, ki v skladu s členom 8 niso pridobila dovoljenja za nadaljevanje obratovanja.

V smislu člena 13 je mogoče odlagališče ali njegov del šteti za dokončno zaprtega šele, ko pristojni organ opravi dokončno inšpekcijo na kraju samem, presodi vsa poročila, ki mu jih predloži upravitelj, in zadnjenavedenemu sporoči odločitev o zaprtju odlagališča.

Glede 68 odlagališč odpadkov, navedenih v tožbi, Komisija trdi, da ji Romunija ni posredovala podatkov, na podlagi katerih bi lahko preverila, ali je poleg prenehanja dejavnosti takih odlagališč, postopek zaprtja dejansko končan v skladu z zahtevami, določenimi v Direktivi 1999/31/ES. V tem oziru Komisija trdi, da se Romunija, da bi upravičila neizpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz Direktive, ne more sklicevati na povsem notranje položaje, kot so stečaj gospodarskih subjektov, spori, vezani na lastninsko pravico, dejstvo, da je upravni postopek v teku ali odgovornost lokalnih organov.

Rok za prenos te direktive v nacionalno pravo je potekel 16. julija 2009.

____________