Pritožba, ki jo je Evropska komisija vložila 25. julija 2014 zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 13. maja 2014 v zadevah od T-458/10 do T-467/10 in T-471/10: Peter McBride in drugi proti Evropski komisiji

(Zadeva C-361/14 P)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Evropska komisija (zastopniki: A. Bouquet, A. Szmytkowska, agenta, B. Doherty, Barrister)

Druge stranke v postopku: Peter McBride, Hugh McBride, Mullglen Ltd, Cathal Boyle, Thomas Flaherty, Ocean Trawlers Ltd, Patrick Fitzpatrick, Eamon McHugh, Eugene Hannigan, Larry Murphy in Brendan Gill

Predlog

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

sodbo Splošnega sodišča Evropske unije (sedmi senat) z dne 13. maja 2014 v združenih zadevah od T-458/10 do T-467/10 in T-471/10, Peter McBride in drugi proti Evropski komisiji, razveljavi;

zavrne ničnostno tožbo, vsekakor pa prvi tožbeni razlog

podredno, zadevo vrne v odločanje Splošnemu sodišču Evropske unije, da to razsodi o tožbenih razlogih, ki so mu bili predloženi in o ni razsodilo katerih Sodišče Evropske unije, in

tožečim strankam na prvi stopnji naloži plačilo stroškov pritožbe in postopka pred Splošnim sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija trdi, da je treba izpodbijano sodbo razveljaviti iz teh razlogov:

Prvič, Splošno sodišče je napačno razlagalo člen 266 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU ali Pogodba) v povezavi s členom 263 PDEU in načelom učinkovitosti, načelom dodelitve pristojnosti, načelom pravne varnosti, načelom kontinuitete pravnega reda, načelom začasne uporabe prava, načelom legitimnih pričakovanj in načeli nasledstva pravnih pravil, ker je nekatere odločbe Komisije za izvedbo obveznosti Komisije na podlagi sodb v združenih zadevah od T-218/03 do T-241/03, Boyle in drugi proti Komisiji, in združenih zadevah C-373/06 P, C-379/06 P in C-382/06 P, Flaherty in drugi proti Komisiji, razglasilo za nične. V izpodbijani sodbi je navedeno, da je imela Komisija dolžnost sprejeti ustrezne ukrepe za uskladitev s temi sodbami, da pa za to ni bila pristojna.

Drugič, Splošno sodišče sodbe ni ustrezno obrazložilo in ni odgovorilo na osredji argument Lomisije (niti na vprašanje dopustnosti tožbe). S tem je kršilo člen 36 Statuta Sodišča in člen 81 Poslovnika Splošnega sodišča.