Zadeva T-86/11

Nadiany Bamba

proti

Svetu Evropske unije

„Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi, sprejeti glede na razmere v Slonokoščeni obali – Zamrznitev sredstev – Obveznost obrazložitve“

Povzetek sodbe

1.      Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg

(člen 296 PDEU; Uredba Sveta št. 560/2005, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 25/2011, Priloga I A; Sklep Sveta 2010/656, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2011/18, Priloga II)

2.      Temeljne pravice – Pravica do obrambe – Pravica do učinkovitega pravnega sredstva – Obseg

(Uredba Sveta št. 560/2005, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 25/2011, Priloga I A; Sklep Sveta 2010/656, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2011/18, Priloga II)

3.      Ničnostna tožba – Ničnostna sodba – Učinki

(člen 264, drugi odstavek, PDEU in člen 28 PDEU; Statut Sodišča, člen 56, prvi odstavek, in člen 60, drugi odstavek; Uredba Sveta št. 560/2005, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 25/2011; Sklep Sveta 2010/656, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2011/18)

1.      Obveznost obrazložitve je nujno povezana z načelom spoštovanja pravice do obrambe. Tako je namen obveznosti obrazložitve akta, ki posega v položaj, po eni strani dati zadevni osebi na voljo dovolj podatkov, da ugotovi, ali je akt dobro utemeljen in ali vsebuje morebitne napake, na podlagi katerih bi ta lahko izpodbijala njegovo veljavnost pred sodiščem Unije, in po drugi strani le‑temu omogočiti izvajanje nadzora nad zakonitostjo navedenega akta.

Učinkovitost sodnega nadzora – ki mora predvidevati možnost, da se nanaša zlasti na zakonitost razlogov, v tem primeru za vključitev imena osebe, subjekta ali organa na seznam iz Priloge II k Sklepu 2010/656 o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti Slonokoščeni obali in Priloge I A k Uredbi št. 560/2005 o uvedbi določenih posebnih omejevalnih ukrepov zoper nekatere osebe in subjekte glede na razmere v Slonokoščeni obali, in ki povzroči, da se proti tem naslovnikom v celoti uvedejo omejevalni ukrepi – vključuje to, da mora zadevni organ Unije zadevno osebo ali subjekt kar najbolj obvestiti o razlogih, ko sprejme odločitev o vključitvi ali vsaj, kolikor hitro je mogoče, po odločitvi, da naslovnikom omogoči pravočasno vložitev pravnega sredstva. Kadar zadevna oseba nima pravice do zaslišanja pred sprejetjem prvotnega ukrepa, s katerim se uvedejo taki ukrepi, je spoštovanje obveznosti obrazložitve še toliko pomembnejše, saj pomeni edino zagotovilo, ki zadevni osebi omogoča, da vsaj po sprejetju takega ukrepa koristno uveljavi razpoložljiva pravna sredstva za izpodbijanje zakonitosti navedenega ukrepa.

Sklep 2010/656 in Uredba št. 560/2005 določata, da je treba osebe, subjekte in organe, za katere veljajo omejevalni ukrepi, obvestiti o razlogih za njihovo vključitev na seznam iz Priloge II k navedenemu sklepu in Priloge I A k navedeni uredbi.

V obrazložitvi akta Sveta o takih ukrepih morajo biti načeloma navedeni ne le pravni pogoji za uporabo tega akta, temveč tudi specifični in konkretni razlogi, zaradi katerih Svet na podlagi diskrecijske pravice meni, da morajo ti ukrepi veljati za zadevno osebo. Ker ima Svet široko diskrecijsko pravico glede okoliščin, ki jih je treba upoštevati pri sprejetju ali ohranitvi ukrepa zamrznitve sredstev, od njega ni mogoče zahtevati, naj še podrobneje navede, kako zamrznitev sredstev neke osebe konkretno prispeva k boju proti oviranju mirovnega procesa in procesa nacionalne sprave, ali predloži dokaze za to, da bi zadevna stranka lahko uporabila svoja sredstva, s katerimi bi ju ovirala v prihodnosti.

Vendar ohlapne in splošne navedbe, kot je navedba, da je zadevna oseba direktorica časopisne hiše Cyclone in urednica časopisa „Le temps“, niso take, da bi bilo z njimi mogoče zadostno in specifično utemeljevati izpodbijana akta, sprejeta v zvezi z njo. Na podlagi te navedbe namreč ni mogoče razumeti, zakaj naj bi zadevna stranka ovirala mirovni proces in proces sprave z javnim spodbujanjem sovraštva in nasilja ter s sodelovanjem v kampanjah dezinformiranja v zvezi s predsedniškimi volitvami leta 2010.

(Glej točke od 38 do 40, 42, 47, 48, 51 in 52.)

2.      Omejevalni ukrepi, sprejeti proti neki osebi, ki so posledica njene vključitve na seznam iz Priloge II k Sklepu 2010/656 o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti Slonokoščeni obali in Priloge I A k Uredbi št. 560/2005 o uvedbi določenih posebnih omejevalnih ukrepov zoper nekatere osebe in subjekte glede na razmere v Slonokoščeni obali, niso kazenska sankcija in poleg tega ne pomenijo nobene tovrstne obtožbe.

Zato je treba zavrniti trditev, da tak sklep in taka uredba ne določata natančne in podrobne obvestitve o vzrokih in bistvu obtožbe, ker temelji na predpostavki, da so zadevni omejevalni ukrepi v takem primeru kazenski in da se uporablja člen 6(3)(a) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ta določba, v skladu s katero ima vsak obtoženec zlasti pravico, da se ga v jeziku, ki ga razume, takoj in podrobno obvesti o bistvu in vzroku obtožbe zoper njega, se uporablja le v kazenskih zadevah.

(Glej točko 43.)

3.      V skladu s členom 60, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, z odstopanjem od člena 280 PDEU, odločitve Splošnega sodišča, s katerimi se neka uredba razglasi za nično, začnejo veljati šele z datumom poteka roka iz člena 56, prvi odstavek, navedenega statuta, ali če je bila v tem roku vložena pritožba, z datumom njene zavrnitve. Svet ima torej od vročitve sodbe Splošnega sodišča, s katero je bila uredba o uvedbi določenih posebnih omejevalnih ukrepov zoper nekatere osebe in subjekte glede na razmere v Slonokoščeni obali – v delu, v katerem zadeva tožečo stranko – razglašena za nično, še dva meseca, podaljšana za deset dni zaradi oddaljenosti, da ugotovljeno kršitev odpravi s sprejetjem, če je to potrebno, novega omejevalnega ukrepa proti tožeči stranki.

Poleg tega se člen 264, drugi odstavek, PDEU – v skladu s katerim lahko Splošno sodišče določi, če meni, da je to potrebno, tiste učinke uredbe, razglašene za nično, ki jih je treba šteti za dokončne – lahko uporablja po analogiji tudi za sklep, kadar obstajajo pomembni razlogi pravne varnosti, primerljivi s tistimi, ki nastopijo pri razglasitvi ničnosti nekaterih uredb in upravičujejo, da sodišče Unije izvaja pristojnost, ki jo ima v tem okviru na podlagi člena 264, drugi odstavek, PDEU.

Tako bi lahko razlika med datumom učinka razglasitve ničnosti Uredbe št. 25/2011 o spremembi Uredbe št. 560/2005 o uvedbi določenih posebnih omejevalnih ukrepov zoper nekatere osebe in subjekte glede na razmere v Slonokoščeni obali in datumom učinka razglasitve ničnosti Sklepa 2011/18 o spremembi Sklepa 2010/656 o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti Slonokoščeni obali, ki je bil – v delu, v katerem zadeva tožečo stranko – razglašen za ničen z isto sodbo Splošnega sodišča, resno ogrozila pravno varnost, ker so s tema aktoma za navedeno tožečo stranko uvedeni isti ukrepi. Zato je treba učinke Sklepa 2011/18 glede navedene tožeče stranke ohraniti do takrat, ko začne učinkovati razglasitev ničnosti Uredbe št. 25/2011.

(Glej točki 58 in 59.)