SKLEPNI PREDLOGI GENERALNE PRAVOBRANILKE
ELEANOR SHARPSTON,
predstavljeni 12. julija 2012(1)
Zadeva C‑152/11
Johann Odar
proti
Baxter Deutschland GmbH
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Arbeitsgericht München (Nemčija))
„Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu – Prepoved diskriminacije zaradi starosti in hendikepiranosti – Skladnost nacionalnih ukrepov, zaradi katerih delavci, ki so blizu upokojitvene starosti, ne prejemajo dajatev iz socialnega načrta sveta delavcev ali prejemajo nižje dajatve“
1. V tem predlogu za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Arbeitsgericht München (delovno sodišče v Münchnu), je Sodišču postavljeno vprašanje, ali je nacionalni ukrep(2) glede odpravnine delavcem pri prenehanju delovnega razmerja v nasprotju z Direktivo Sveta 2000/78/EC.(3) V skladu s temi ukrepi je delavce, ki so blizu upokojitvene starosti (ki je nižja za invalide), mogoče izključiti (ali jim izplačati nižje odpravnine) iz sistema socialnega varstva, namenjenega ublažitvi posledic odpusta.
Zakonodaja EU
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah
2. Člen 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah(4) med drugim prepoveduje diskriminacijo zaradi starosti in hendikepiranosti.
Direktiva 2000/78/ES
3. Upoštevne uvodne izjave:
„(8) V smernicah o zaposlovanju za leto 2000, o katerih se je dogovoril Evropski svet v Helsinkih 10. in 11. decembra 1999, je poudarjena potreba po krepitvi socialnemu vključevanju naklonjenega trga delovne sile [trga dela] z oblikovanjem politik, ki imajo za cilj boj proti diskriminiranju skupin, kakršne so denimo hendikepirane osebe. Poudarjena je tudi potreba, da se nameni posebna pozornost pomoči za starejše delavce, da bi se podaljšala doba njihove udeležbe znotraj delovne sile [trga dela].
[…]
(11) Diskriminiranje zaradi vere ali prepričanja, hendikepiranosti, starosti ali spolne usmerjenosti lahko ogrozi uresničevanje ciljev iz Pogodbe o Evropski skupnosti, še zlasti cilje visoke ravni zaposlenosti in socialnega varstva, višanja življenjske ravni in kakovosti življenja, ekonomske in socialne kohezije in solidarnosti ter prostega gibanja oseb.
(12) V vsej Skupnosti bi zato morali prepovedati vsakršno neposredno ali posredno diskriminacijo zaradi vere ali prepričanja, hendikepiranosti [invalidnosti], starosti ali spolne usmerjenosti na področjih, ki jih ureja ta direktiva.
[…]
(14) Ta direktiva ne vpliva na nacionalne določbe, ki urejajo upokojitveno starost.
[…]
(25) Prepoved diskriminacije zaradi starosti je bistven del izpolnjevanja ciljev, opredeljenih v smernicah o zaposlovanju, in spodbujanja raznovrstnosti delovne sile. Vendar je v nekaterih okoliščinah različno obravnavanje v zvezi s starostjo lahko upravičeno in so s tem v zvezi potrebni posebni predpisi, ki so glede na položaj v državah članicah lahko med seboj različni. Bistveno je torej razlikovanje med upravičeno različnim obravnavanjem, zlasti tistim na podlagi legitimnih ciljev zaposlovalne politike, trga delovne sile in poklicnega usposabljanja, in diskriminacijo, ki mora biti prepovedana.“
4. V skladu s členom 1 Direktive je njen namen „opredeliti splošni okvir boja proti diskriminaciji zaradi vere ali prepričanja, hendikepiranosti, starosti ali spolne usmerjenosti pri zaposlovanju in delu, zato da bi v državah članicah uresničevali načelo enakega obravnavanja“.
5. Člen 2 določa:
„1. V tej direktivi ‚načelo enakega obravnavanja‘ pomeni, da ne obstaja nikakršna neposredna ali posredna diskriminacija zaradi katerega od razlogov iz člena 1.
2. V smislu odstavka 1:
(a) se šteje, da gre za neposredno diskriminacijo, kadar je, je bila ali bi bila oseba obravnavana manj ugodno kakor neka druga v primerljivi situaciji zaradi katerega od razlogov iz člena 1;
(b) se šteje, da gre za posredno diskriminacijo, kadar je zaradi kakšne na videz nevtralne določbe, merila ali prakse neka oseba določene vere ali prepričanja, ki ima določen hendikep ali je določene starosti ali spolne usmerjenosti, v primerjavi z drugimi v slabšem položaju, razen če:
(i) tako določbo, merilo ali prakso objektivno upravičuje legitimni cilj in je način uresničevanja tega cilja primeren in nujen […]“(5)
6. Člen 3 ima naslov „Področje uporabe“. V njem je navedeno:
„1. V mejah pristojnosti, ki so prenesene na Skupnost, se ta direktiva uporablja za vse osebe, bodisi v javnem bodisi v zasebnem sektorju, vključno z javnimi telesi, kar zadeva:
[…]
(c) zaposlitev in delovne pogoje, vključno z odpustitvijo in plačilom
[…]“
7. Razlike v obravnavanju zaradi katerega od razlogov, prepovedanih z Direktivo, je mogoče upravičiti, če spadajo med posebne izjeme iz členov 2(5), 3(4), 4(1) in 6(1).(6)
8. Člen 6 ima naslov „Upravičenost različnega obravnavanja zaradi starosti“. Odstavek 1 določa:
„1. Ne glede na člen 2(2) lahko države članice predvidijo, da različno obravnavanje zaradi starosti ne predstavlja diskriminacije, če ga v kontekstu nacionalnega prava objektivno in razumno utemeljujejo z legitimnim ciljem, vključno z legitimnimi cilji zaposlovalne politike, delovnega trga in poklicnega usposabljanja, in če so načini uresničevanja tega cilja primerni in nujni.
Tako različno obravnavanje je lahko med drugim:
(a) določitev posebnih pogojev glede dostopnosti zaposlitve […], vključno s pogoji glede odpustitve in plačila, za mlade osebe, starejše delavce […]“
9. Člen 16 določa: „Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da:
(a) se odpravijo vsi zakoni in drugi predpisi, ki so v nasprotju z načelom enakega obravnavanja;
(b) se ali se lahko razveljavijo ali spremenijo vse določbe, ki so v nasprotju z načelom enakega obravnavanja, v individualnih ali kolektivnih pogodbah, v internih aktih podjetij […].“
10. Člen 18 določa izvajanje Direktive: „Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 2. decembra 2003 ali pa zaupajo, kar zadeva določbe v zvezi s kolektivnimi pogodbami, izvajanje te direktive socialnim partnerjem na podlagi njihovega skupnega zaprosila. V takih primerih države članice zagotovijo, da socialni partnerji najpozneje do 2. decembra 2003 sporazumno uvedejo potrebne ukrepe, države članice pa morajo sprejeti vse ukrepe, ki so potrebni, da lahko v vsakem trenutku jamčijo za rezultate, ki jih nalaga ta direktiva [...]“
Nacionalna zakonodaja
Betriebsverfassungsgesetz
11. V skladu s členi od 111 do 113 zakona o organizaciji podjetij (Betriebsverfassungsgesetz) (v nadaljevanju: BetrVG) je treba zagotoviti postopke za ublažitev negativnih posledic za delavce zaradi prestrukturiranja podjetja.(7) Zato so delodajalci in sveti delavcev v ta namen dolžni skleniti socialne načrte.(8)
Allgemeines Gleichbehandlungsgesetz
12. Direktiva je bila v nacionalno zakonodajo prenesena s splošnim zakonom o enakem obravnavanju (Allgemeines Gleichbehandlungsgesetz) z dne 14. avgusta 2006 (v nadaljevanju: AGG ali zadevna nacionalna zakonodaja).
13. Člen 10 z naslovom „Dopustnost različnega obravnavanja zaradi starosti“ določa:
„Ne glede na člen 8(9) je različno obravnavanje zaradi starosti dovoljeno tudi, kadar je objektivno in razumno utemeljeno z legitimnim ciljem. Načini uresničevanja tega cilja morajo biti primerni in nujni. Različno obravnavanje je lahko zlasti:
[…]
(6) razlikovanje dajatev v ‚socialnih načrtih‘ v smislu [BetrVG], če so stranke pri določanju odpravnin uvedle ureditev, ki razlikuje glede na starost ali trajanje zaposlitve v podjetju, pri kateri so se očitno upoštevale možnosti zaposlitve na delovnem trgu, ki so znatno odvisne od starosti, s sorazmerno močnim poudarkom na starosti, ali če so iz dajatev socialnega načrta izključile delojemalce, ki so gospodarsko zavarovani, ker imajo v določenih primerih po prejemanju nadomestila za čas brezposelnosti pravico do pokojnine.“
Zakonodaja na področju socialne varnosti
14. V zvezi z državnimi pokojninami člen 235 knjige VI nemškega zakonika o socialnem varstvu (Sozialgesetzbuch sechstes Buch, v nadaljevanju: SGB VI) določa, da lahko delavec (če je izpolnil obveznost glede prispevkov) uveljavlja pravico do polne državne starostne pokojnine, ko dopolni 65 let starosti (običajna upokojitvena starost(10)). Na podlagi člena 236a SGB VI (kot je določal ob nastanku dejstev iz postopka v glavni stvari) so lahko težki invalidi uveljavljali pravico do zgodnje upokojitve z dopolnjenim 60. letom starosti.(11) V nekaterih drugih okoliščinah lahko delavec uveljavi pravico do znižane pokojnine pred doseženim 65. letom starosti. Tako se je mogoče predčasno upokojiti tudi pri starosti 63 let, če je bilo plačanih dovolj prispevkov.
15. Za upravičenost do nadomestila za brezposelnost mora brezposelni delavec izpolniti nekatere pogoje (vključno z zahtevo glede plačila prispevkov) in mora biti prijavljen kot aktiven iskalec zaposlitve. Država plača običajno nadomestilo za čas brezposelnosti (Arbeitslosengeld I)(12) v višini do 60 % delavčeve prejšnje neto plače (znesek se zviša na 67 %, če skrbi za otroke, mlajše od 18 let). Izplačila so časovno omejena glede na starost delavca in obdobje plačevanja prispevkov.(13)
Kündigungsschutzgesetz
16. Zakon o zaščiti pred odpovedjo delovnega razmerja (Kündigungsschutzgesetz, v nadaljevanju: KSchG) določa pravila, ki urejajo izbiro presežnih delavcev. Da bi bila odpoved zakonita, mora biti „socialno upravičena“ v skladu s členom 1(2) KSchG. Člen 1(3) določa, da je odpoved socialno neupravičena, če delodajalec v postopku izbire presežnih delavcev ne upošteva trajanja delovne dobe delavca, starosti, preživninskih obveznosti in/ali težke invalidnosti.
Socialni načrt
17. Družba Baxter Deutschland GmbH (v nadaljevanju: Baxter) in pristojni svet delavcev(14) sta 30. aprila 2004 sklenila preventivni socialni načrt – dejansko načrt za zmanjšanje števila zaposlenih (Vorsorglichen Sozialplan), katerega člen 6(1) ima naslov „Nadomestilo zaradi prenehanja delovnega razmerja (razen v primerih ‚zgodnje upokojitve‘)“. V njem je navedeno:
„1.1 Delavci […], ki so zapustili [družbo Baxter] (zaradi odpovedi delovnega razmerja iz poslovnih razlogov, ali sporazumnega prenehanja delovnega razmerja) prejmejo obdavčljivo bruto odpravnino v EUR, ki se izračuna na podlagi te formule:
Odpravnina = (faktor starosti x trajanje zaposlitve v podjetju(15) x bruto mesečni prejemek.“
Tako izračunani znesek imenujem „odpravnina, izračunana na podlagi standardne formule“.
V skladu s členom 6(1.2) se seznam faktorjev starosti postopoma zvišuje od 0,35 pri starosti 18 let do 1,75 pri starosti 57 let, nato pa se zniža na 1,70 pri starosti 58 let in še bolj od starosti 58 let naprej, ko doseže 0,30 pri starosti 64 let.
Člen 6(1.5) določa: „Pri delavcih, ki so starejši od 54 let, in ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi odpovedi iz poslovnih razlogov ali sporazumnega prenehanja delovnega razmerja, se odpravnina, izračunana na podlagi standardne formule, primerja s to, izračunano na podlagi naslednje formule:
(Število mesecev do najhitrejše možne upokojitve x 0,85 x bruto mesečni prejemek).“
Znesek, izračun na podlagi tega alternativnega izračuna, imenujem „odpravnina, izračunana na podlagi posebne formule“, njen učinek pa „najvišji znesek“.
V členu 6(1.5) je prav tako navedeno:
„Če je [odpravnina, izračunana na podlagi standardne formule] višja od [odpravnine, izračunane na podlagi posebne formule], se izplača nižji znesek. Vendar pa nižji znesek ne sme biti manjši od polovice [odpravnine, izračunane na podlagi standardne formule].
Če znesek [odpravnine, izračunane na podlagi posebne formule], znaša nič, se izplača samo polovica [odpravnine, izračunane na podlagi standardne formule].“
To določbo bom označila kot „korekcijski faktor“.
18. Dopolnilni socialni načrt je bil sklenjen 13. marca 2008.(16) V členu 7 tega socialnega načrta, ki ima naslov „Odpravnina“, je navedeno: „Delavci, za katere velja ta socialni načrt in ki jim delovno razmerje preneha zaradi poslovnih razlogov, so upravičeni do naslednjih dajatev:
„7.1 Odpravnina: Delavci prejmejo [odpravnino, izračunano na podlagi standardne formule]
7.2 Pojasnilo: V zvezi s členom 6(1.5) načrta za zmanjšanje števila zaposlenih stranki soglašata glede naslednjega pojasnila: kot ‚najhitrejšo možno upokojitev‘ se razume trenutek, ko delavec pridobi prvič pravico do ene od zakonskih starostnih pokojnin, tudi takšne z odbitki zaradi predčasnega uveljavljanja.“
Dejansko stanje, postopek in predložena vprašanja
19. Dr. Odar je bil rojen 25. julija 1950. Je poročen in ima dva vzdrževana otroka. Opredeljen je kot težek invalid.(17) V družbi Baxter (in/ali njenih pravnih predhodnicah) je bil zaposlen od 17. aprila 1979. Dr. Odar je bil pred prekinitvijo delovnega razmerja direktor trženja družbe Baxter.
20. Po sprejetju odločitve o preselitvi poslovne dejavnosti iz Heidelberga v München-Unterschleissheim je družba Baxter z dopisom z dne 25. aprila 2008 obvestila dr. Odarja, da mu bo prenehalo delovno razmerje. Družba Baxter je dr. Odarju ponudila nadaljevanje delovnega razmerja na novi lokaciji. Pogoji so vključevali daljše poskusno obdobje, v katerem bi se lahko odločil, ali so novi pogoji sprejemljivi. Dr. Odar je to delovno mesto najprej sprejel, nato pa je z 31. decembrom 2009 odpovedal delovno razmerje.
21. Predložitveno sodišče pojasnjuje, da lahko na podlagi člena 236a SGB VI dr. Odar z dopolnjenim 60. letom starosti uveljavlja pravico do (znižane) starostne pokojnine za težke invalide (v njegovem primeru od 1. avgusta 2010).(18)
22. Družba Baxter je dr. Odarju po prekinitvi njegovega delovnega razmerja(19) plačala odpravnino v višini 308.253,31 EUR (bruto). Po navedbah predložitvenega sodišča je bila odpravnina izračunana na podlagi člena od 6(1.1) do (1.5) socialnega načrta.(20) Najprej je bila odpravnina izračunana na podlagi standardne formule: (odpravnina = 1,7 (faktor starosti) x 29,71 let (trajanje zaposlitve v podjetju) x 12.210,47 (bruto mesečna plača)). Iz tega izhaja odpravnina v višini približno 616.506,63 EUR. Dr. Odar je bil v času dejanskega stanja v postopku v glavni stvari star 58 let, zato je zanj veljal člen 6(1.5) socialnega načrta. Odpravnina na podlagi posebne formule je zato bila izračunana tako: 19 (število mesecev do najhitrejše možne upokojitve ) x 0,85 x 12.210,47 (bruto mesečna plača). Na podlagi te formule je bil izračunan znesek 197.199,09 EUR. Družba Baxter je nato uporabila preostale dele člena 6(1.5), da je dr. Odar lahko prejel najmanj 50 % odpravnine na podlagi standardne formule, do katere je bil upravičen in mu je zato izplačala 308.253,31 EUR bruto.
23. Dr. Odar je 30. junija 2010 vložil tožbo zoper družbo Baxter. Navaja, da je izračun odpravnine, do katere je upravičen na podlagi socialnega načrta, zanj diskriminatoren zaradi njegove starosti in hendikepiranosti. Dr. Odar zato trdi, da je upravičen do dodatne odpravnine v višini 271.988,88 EUR (bruto), kar ustreza razliki med odpravnino, ki mu je bila dejansko izplačana in zneskom, ki bi ga prejel, če bi bil ob prenehanju delovnega razmerja star 54 let (pri čemer je trajanje zaposlitve v podjetju enako).
24. Arbeitsgericht München meni, da iz tega izhajajo vprašanja prava Unije, zato je prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
1. Ali nacionalna določba, ki določa, da je lahko različno obravnavanje zaradi starosti dopustno, če sta vodstvo in svet delavcev v okviru panožnih programov socialne varnosti iz dajatev socialnega načrta izključila zaposlene, ki so gospodarsko zavarovani, ker imajo v določenih primerih po prejemanju nadomestila za čas brezposelnosti pravico do pokojnine, pomeni kršitev prepovedi diskriminacije zaradi starosti na podlagi členov 1 in 16 [Direktive] ali pa je takšno različno obravnavanje upravičeno na podlagi člena 6[(1)(a)] [Direktive]?
2. Ali nacionalna določba, ki določa, da je lahko različno obravnavanje zaradi starosti dopustno, če sta vodstvo in svet delavcev v okviru panožnih programov socialne varnosti iz dajatev socialnega načrta izključila zaposlene, ki so gospodarsko zavarovani, ker imajo v določenih primerih po prejemanju nadomestila za čas brezposelnosti pravico do pokojnine, pomeni kršitev prepovedi diskriminacije zaradi hendikepiranosti na podlagi členov 1 in 16 [Direktive]?
3. Ali določba panožnega programa socialne varnosti,(21) ki določa, da se pri delavcih, ki so starejši od 54 let in jim delovno razmerje preneha iz poslovnih razlogov, izvede alternativni izračun odpravnine na podlagi kar najhitrejše upokojitve in se jim v primerjavi z redno metodo izračunavanja, ki zlasti upošteva trajanje zaposlitve v podjetju, plača nižja odpravnina, vendar vsekakor vsaj polovica redne odpravnine, pomeni kršitev prepovedi diskriminacije zaradi starosti na podlagi členov 1 in 16 [Direktive] ali pa je takšno različno obravnavanje upravičeno na podlagi člena 6[(1)(a)] [Direktive]?
4. Ali določba panožnega programa socialne varnosti, ki določa, da se pri delavcih, ki so starejši od 54 let in jim delovno razmerje preneha iz poslovnih razlogov, izvede alternativni izračun odpravnine na podlagi kar najhitrejše upokojitve in se jim v primerjavi z redno metodo izračunavanja, ki zlasti upošteva trajanje zaposlitve v podjetju, plača nižja odpravnina, vendar vsekakor vsaj polovica redne odpravnine, in da v primeru alternativne metode izračuna odločilna starostna pokojnina zaradi hendikepiranosti, pomeni kršitev prepovedi diskriminacije zaradi hendikepiranosti na podlagi členov 1 in 16 [Direktive]?
25. Pisna stališča so predložili dr. Odar, družba Baxter, nemška vlada in Evropska komisija. Vse stranke so na obravnavi 18. aprila 2012 podale ustne navedbe.
Presoja
Uvodne ugotovitve
26. Vprašanja predložitvenega sodišča se nanašajo na določbo nacionalnega prava (člen 10(6) AGG), ki jo lahko ali ne zajemata člena 2(2)(b)(i) in 6(1) Direktive in na posebni socialni načrt, sklenjen v družbi Baxter. Morda bi bilo najprej koristno natančno pojasniti, kaj bi moralo tvoriti in kaj ne odgovor Sodišča na predložena vprašanja.
27. Vloga Sodišča je seveda omejena na veljavno odločanje o razlagi zadevnega prava Unije. Vendar pa nacionalna zakonodaja, ki odstopa od načela enakega obravnavanja, socialnim partnerjem podeljuje pravico do proste presoje. Na vprašanje o tem, ali pravilna razlaga prava Unije nasprotuje taki nacionalni ureditvi, ni mogoče odgovoriti na abstraktni ravni. Upoštevati je treba, kaj se zgodi, če socialni partnerji sklenejo poseben socialni načrt, ki vpliva na določeno osebo (v tem primeru na dr. Odarja). Zato menim, da mora analiza zajemati naslednja vprašanja (Sodišče pa za vsa ni pristojno).
28. Prvič, ali ima socialni načrt posledice, ki pomenijo kršitev člena 1 in 2(1) Direktive in za katere ne veljajo odstopanja iz členov 2(2)(b)(i) in 6(1)? Da bi odgovorili na to vprašanje, je treba upoštevati posebnosti tega načrta in njegove posledice. V nadaljevanju bom zato preizkusila, kako ta načrt deluje, preučila posledice njegove uporabe v zvezi z dr. Odarjem in preverila, ali ti rezultati nasprotujejo Direktivi. Sodišče je v celoti pooblaščeno za odločitev in odgovor na to vprašanje, čeprav morda obstajajo še nekatera druga dejanska vprašanja, ki jih mora nacionalno sodišče preizkusiti ali potrditi.
29. Drugič, ali člen 10(6) AGG dovoljuje socialni načrt družbe Baxter? To je v bistvu vprašanje nacionalnega prava, na katerega mora odgovoriti nacionalno sodišče.(22)
30. Tretjič, če nacionalno pravo dovoljuje socialni načrt, kakršnega je uvedla družba Baxter, ali upoštevne določbe prava Unije nasprotujejo takšni nacionalni zakonodaji? Tu končni odgovor nujno združuje elemente odgovora na dve prejšnji fazi analize. Če pravo Unije, ob pravilni razlagi, nasprotuje socialnemu načrtu, ki daje določene specifične rezultate in če nacionalno pravo tak načrt šteje za zakonitega, pomeni, da pravilna razlaga Direktive nasprotuje tej vrsti nacionalne izvedbene zakonodaje, ker socialnim partnerjem omogoča neustrezno stopnjo prožnosti pri pripravi posameznih socialnih načrtov in s tem omogoča sklenitev socialnih načrtov, ki jih nacionalna zakonodaja sicer dovoljuje, njihovim rezultatom pa Direktiva nasprotuje.
Vprašanji 3 in 4
31. Vprašanji 3 in 4 se nanašata na to, ali prepoved diskriminacije zaradi starosti in/ali hendikepiranosti v skladu z Direktivo nasprotuje pravilu v socialnem načrtu, ki določa, da se dajatve delavcev, starih 54 let in več, določijo v odvisnosti od najhitrejše možne upokojitve (izračun na podlagi posebne formule).
32. Direktiva skuša opredeliti splošni okvir boja proti diskriminaciji pri „zaposlovanju in delu“ zaradi starosti in hendikepiranosti. Iz člena 3(1)(c) je razvidno, da se uporablja „za vse osebe, bodisi v javnem bodisi v zasebnem sektorju, […] kar zadeva […] zaposlitev in delovne pogoje, vključno z odpustitvijo in plačilom“. Strinjam se z nacionalnim sodiščem, da socialni načrt spada na področje uporabe Direktive, ker vpliva na pogoje zaposlovanja delavcev, zlasti glede odpustitve in plačila.
33. V skladu s členom 2(1) Direktive „načelo enakega obravnavanja“ pomeni, da ne obstaja nikakršna neposredna ali posredna diskriminacija zaradi katerega od razlogov iz člena 1. Člen 2(2)(a) določa, da se v smislu odstavka 1 šteje, da gre za neposredno diskriminacijo, kadar je oseba obravnavana oziroma je bila ali bi bila obravnavana manj ugodno kakor neka druga v primerljivi situaciji. Šteje se, da gre za posredno diskriminacijo, opredeljeno v členu 2(2)(b), „[…] kadar je zaradi kakšne na videz nevtralne določbe, merila ali prakse neka oseba […], ki ima določen hendikep(23) ali je določene starosti […] v primerjavi z drugimi v slabšem položaju […]“
34. Direktiva razlikuje med neposredno in posredno diskriminacijo. Šteje se, da ne gre za posredno diskriminacijo, če zadevna obravnava spada na področje uporabe člena 2(2)(b)(i). Neposredna diskriminacija zaradi starosti je zakonita, če spada na področje uporabe člena 6(1) Direktive. Ni primerljive določbe, ki bi upravičevala neposredno diskriminacijo zaradi hendikepiranosti.(24)
35. Dr. Odar trdi, da je socialni načrt neposredno diskriminatoren glede starosti in da povzroča posredno diskriminacijo zaradi hendikepiranosti.
36. Kot razumem, se socialni načrt v zvezi z dr. Odarjem uporablja tako.
37. Dejanska odpravnina dr. Odarja je bila v skladu s socialnim načrtom določena na podlagi treh dejavnikov: izračun na podlagi standardne formule, izračun na podlagi posebne formule in korekcijski faktor.(25)
Diskriminacija zaradi starosti
38. Izračun na podlagi standardne formule povzroči neposredno diskriminacijo zaradi starosti. Starejšim delavcem do (vključno) 57. leta starosti se dodeljuje vse višji, vendar neenakomerno naraščajoči faktor starosti, zaradi česar so deležni ugodnejšega obravnavanja kot mlajši delavci. Vendar pa ta vidik ni predmet postopka v glavni stvari. Poznejše znižanje faktorja starosti povzroča razliko v obravnavanju v skladu s socialnim načrtom, ki je veljal za dr. Odarja.(26) Če sta delovna doba v podjetju in prejemek enaka, se odpravnina spreminja neposredno in zgolj glede na starost delavca, ker se ta elementa pomnožita s faktorjem starosti.(27)
39. V primeru dr. Odarja je bila njegova odpravnina izračunana pri starosti 58 let, za katero je faktor starosti 1,7. Pri dr. Odarju je bil uporabljen nižji faktor starosti, kakor če bi bil star 57 let, zato je bil v primerjavi z leto dni mlajšim sodelavcem (z enako delovno dobo v podjetju in plačo) obravnavan manj ugodno (pri čemer je vse drugo enako).
40. Med faktorjema starosti 1,75 in 1,7 je majhna razlika. Finančna prikrajšanost, ki izhaja iz te razlike, je manjša, kot bi bila, če bi bil dr. Odar ob prekinitvi delovnega razmerja (na primer) star 59 let. V členu 6(1.1) in (1.2) socialnega načrta pa obstaja razlika pri obravnavanju, ki temelji na starosti.
41. Izračun na podlagi posebne formule (predmet vprašanj 3 in 4) se je nato uporabil pri odpravnini dr. Odarja. S tem se je odpravnina omejila na 85 % bruto plače, ki bi mu bila izplačana v obdobju od datuma prenehanja delovnega razmerja do datuma najhitrejše možne upokojitve (ob domnevi, da se v tem obdobju mesečna plača ne bi spreminjala).
42. Nacionalno sodišče ugotavlja, da se najvišji znesek uporablja le od starosti 54 let in sprašuje, ali to lahko pomeni diskriminacijo zaradi starosti. Družba Baxter je navedla dvoje pojasnil. Družba Baxter v pisnih stališčih navaja, da je razlog za uporabo tega izračuna od 54. leta starosti zgolj to, da je matematično nemogoče, da bi pri kateri koli zgodnejši starosti vplival na znesek, izračunan na podlagi standardne formule. Na obravnavi je družba Baxter pojasnila, da je bila v času sklenitve preventivnega socialnega načrta najzgodnejša upokojitvena starost nižja (kakor takrat, ko je prenehalo delovno razmerje dr. Odarju). Pravilni sta lahko obe razlagi. Presoja spada v pristojnost nacionalnega sodišča. Z matematičnega vidika, razen če je mogoče pri družbi Baxter začeti delati pred 18. letom starosti ali pridobiti pokojnino pred 60. letom, se zdi prvo pojasnilo družbe Baxter pravilno. Če je eden od teh parametrov nepravilen (za preverjanje teh zadev je pristojno nacionalno sodišče), lahko izračun na podlagi posebne formule vpliva na znesek, prej izračunan na podlagi standardne formule. Če je tako, gre ponovno za neposredno diskriminacijo zaradi starosti.
43. Ob (najverjetnejši) domnevi, da je pojasnilo družbe Baxter pravilno, je posebno navajanje starosti 54 let v socialnem načrtu nepomembno. Izračun na podlagi posebne formule je mogoče uporabiti pri kateri koli starosti, učinek pa ima šele od starosti 54 let. V tem primeru navedba „starosti 54 let“ v socialnem načrtu ne uvaja dejanskega razlikovanja zaradi starosti – gre zgolj za slabo izbrano besedilo, ki daje vtis, da obstaja razlikovanje. Zato izračun na podlagi posebne formule sam po sebi ne vodi k neposredni diskriminaciji zaradi starosti.
Diskriminacija zaradi hendikepiranosti
44. Zdaj pa obravnavajmo učinek uporabe izračuna s posebno formulo na odpravnino dr. Odarja (i) na podlagi upokojitvene starosti 65 let in (ii) upokojitvene starosti 60 let. V prvem primeru izračun na podlagi posebne formule ne vpliva na znesek odpravnine. V drugem primeru je učinek uporabe izračuna na podlagi posebne formule drastičen, saj odpravnino zniža za več kot dve tretjini, čeprav je končno znižanje s korekcijskim faktorjem omejeno na polovico. To je neposreden rezultat uporabe upokojitvene starosti 60 namesto 65 let. Dejstvo, da je v tem primeru izračun temeljil na nižji upokojitveni starosti (60), je neposreden rezultat invalidnosti dr. Odarja.
45. Nemška vlada trdi, da v socialnem načrtu v zvezi z invalidnimi delavci ni diskriminacije, ker so upravičeni do pokojnine pri starosti 60 let in zato niso primerljivi z neinvalidnimi delavci, ki so upravičeni do pokojnine pri starosti 65 let. Razlika v najnižji starosti za upokojitev med tema dvema skupinama je objektivna razlika. Nemška vlada se pri sklepanju, da se objektivno drugačne okoliščine ne smejo obravnavati enako, nato sklicuje na sodbi Bird’s Eye Walls(28) in Hlozek(29).
46. Ne strinjam se z razlogovanjem nemške vlade.
47. Menim, da obe skupini vključujeta delavce, ki želijo ohraniti zaposlitev do redne upokojitvene starosti (65 let), a se soočajo s prekinitvijo delovnega razmerja. Zato menim, da sta obe kategoriji primerljivi.
48. Okoliščine v obravnavani zadevi se poleg tega razlikujejo od okoliščin v zadevah Bird’s Eye Walls in Hlozek, ker je bil zadevni „premostitveni dodatek“ v teh dveh primerih izplačan le delavcem, katerih starost je bila blizu zakonsko določene upokojitvene starosti. V zadevi Hlozek je bil premostitveni dodatek plačan delavcem, ki so izgubili delovno mesto zaradi prestrukturiranja podjetja, v katerem so bili zaposleni. Dodatek je bil izplačan ženskam, starim 50 in moškim, starim 55 let. Plačilo premostitvenega dodatka je bilo povezano z upokojitveno starostjo, tako da so bile ženske upravičene do pokojnine pri 55. letih, moški pa so morali čakati do 60. leta starosti. Sodišče je pojasnilo, da določitev različnih starosti za dodelitev premostitvenega dodatka predvideva nevtralno merilo, s čimer je potrjeno, da ne gre za diskriminacijo. V skladu s tem moški in ženske niso bili v enakem položaju, njihovi položaji pa zato niso bili primerljivi.(30)
49. V obravnavani zadevi se odpravnina načeloma dodeli vsem delavcem. Skorajšnja upokojitev je primerna le za uporabo izračuna na podlagi posebne formule. V tem primeru je pravilna primerjava med dvema delavcema, ki izgubita delovno mesto. V nasprotju z okoliščinami v zadevah Bird’s Eye Walls in Hlozek,(31) upravičenost do odpravnine ob prekinitvi delovnega razmerja ne nastane zaradi primerjave, ki temelji na starosti.
50. Invalidni delavci so tu obravnavani manj ugodno kot neinvalidni delavci, ker so upravičeni do pokojnine pri starosti 60 in ne 65 let. Za katero koli starost bo prvi element pri izračunu na podlagi posebne formule (število mesecev do najzgodnejše upokojitvene starosti) vedno nižji za invalidnega kot za neinvalidnega delavca enake starosti.
51. Zato domnevno nevtralen izračun na podlagi posebne formule vodi k posredni diskriminaciji v zvezi z invalidnimi delavci. Posledica posredne diskriminacije zaradi hendikepiranosti je ta, da (i) invalidni delavec, ki izgubi delovno mesto pri starosti 58 let, prejme znatno manj kot delavec enake starosti, z enako plačo in delovno dobo, ki ni invalid; (ii) pri invalidnem delavcu je manjša verjetnost kot pri njegovem neinvalidnem sodelavcu, da bo našel novo zaposlitev in do konca življenja bodo njegove finančne potrebe večje, če bo primoran sprejeti znižano raven pokojnine(32) in (iii) prekinitev delovnega razmerja z invalidnimi delavci bo veliko cenejša kot z neinvalidnimi, kar pomeni, da je verjetnost odpusta potencialno večja pri invalidnih delavcih.(33)
52. Zato menim, da socialni načrt povzroča posredno diskriminacijo zaradi hendikepiranosti, ker je posledica na videz nevtralne določbe (število mesecev do najhitrejše možne upokojitve) iz člena 6(1.5) socialnega načrta slabši položaj (nižje odpravnine) za invalidne delavce, ki so upravičeni do pokojnine pri 60 letih v primerjavi z neinvalidnimi zaposlenimi, ki niso upravičeni do pokojnine pri redni upokojitveni starosti (65 let).
53. Predložitveno sodišče pojasni, da je upokojitev mogoča iz drugih razlogov, recimo pri starosti 63 let.(34) To ni predmet obravnave v postopku v glavni stvari in zahteva upoštevanje nacionalnih določb. Zato Sodišču tega ni treba upoštevati.
Utemeljitev za namene Direktive
54. V skladu s členom 2(2)(b)(i) Direktive je mogoče razumeti, da ne gre za posredno diskriminacijo, če zadevna obravnava objektivno utemeljuje legitimni cilj, načini uresničevanja tega cilja pa so primerni in nujni.
55. Poleg tega je neposredna diskriminacija zaradi starosti (vendar ne zaradi drugih razlogov, kot je hendikepiranost) dovoljena, če jo ureja člen 6(1) Direktive. Ta določba daje državam članicam široko diskrecijsko pravico pri uvajanju politike zaposlovanja in jim omogoča, da postavijo določene pogoje glede odpusta, če ti uresničujejo legitimne cilje, ki upravičujejo sicer diskriminatorno obravnavanje zaradi starosti.(35) V uvodni izjavi 25 Direktive je navedeno: „[b]istveno je torej razlikovanje med upravičeno različnim obravnavanjem, zlasti tistim na podlagi legitimnih ciljev zaposlovalne politike, trga delovne sile in poklicnega usposabljanja, in diskriminacijo, ki mora biti prepovedana“.
56. Področje uporabe člena 2(2)(b)(i) ni enako področju uporabe člena 6(1).(36) Vendar je Sodišče navedlo, da čeprav obstaja razlika v besedilu obeh določb (člen 2(2)(b)(i) določa, da „[…] določbo […] objektivno upravičuje legitimni cilj […]“, medtem ko člen 6(1) določa, da različno obravnavanje zaradi starosti ne predstavlja diskriminacije, če ga „[…] objektivno in razumno utemeljujejo z legitimnim ciljem […]“), je nepredstavljivo, da bi bilo različno obravnavanje lahko upravičeno z legitimnim ciljem, ki se ga uresniči na primeren in nujen način, ne da bi bila ta utemeljitev razumna.(37)
– Legitimen cilj
57. Pravica do dela in prepoved diskriminacije zaradi starosti in/ali hendikepiranosti sta zapisani kot temeljni pravici v Listini.(38) Ker pomeni utemeljitev iz členov 2(2)(b)(i) in 6(1) Direktive odstopanje od splošnega načela nediskriminacije, je treba obe določbi razlagati strogo.(39) Poleg tega imajo države članice kljub široki diskrecijski pravici na področju socialne politike obveznost, da z veliko gotovostjo dokažejo legitimnost cilja (ali ciljev), ki ga (ali jih) želijo doseči.(40)
58. Če zadevni nacionalni ukrep ne vsebuje natančne določitve cilja, ki ga uresničuje, je z drugimi elementi, vzetimi iz splošnega okvira zadevnega ukrepa, mogoče opredeliti osnovni cilj tega ukrepa zaradi sodnega nadzora njegove legitimnosti in sorazmernosti.(41)
59. Nacionalno sodišče navaja, da je cilj socialnega načrta socialnim partnerjem omogočiti porazdelitev navedenih sredstev med delavce, ki so izgubili delovno mesto. Z odpravnino želi omiliti takojšnje posledice izgube delovnega mesta, tako da lahko delavci premostijo čas do naslednjega varnega vira dohodka, mlajši delavci pa so deležni bolj velikodušne ureditve. Potreba slednjih po dohodku je večja, saj v nasprotju s starejšimi delavci, ki so blizu upokojitvi, nimajo jasno določljivega prihodnjega vira dohodka.
60. Razpoložljiva sredstva za porazdelitev med delavce, ki so izgubili delovno mesto, so omejena, zato je cilj bolj velikodušne ureditve za tiste, katerih potreba je večja, v splošnem interesu in „ne gre zgolj za razlog, ki se nanaša na delavčev položaj, kot je zmanjšanje stroškov ali izboljšanje konkurenčnosti“.(42) Zato se strinjam, da je to legitimen cilj.
61. Ali je socialni načrt, ob upoštevanju legitimnosti cilja, primeren in nujen? Če se izrazim drugače, ali je socialni načrt primeren način uresničevanja zastavljenih ciljev (premostitev časa med izgubo delovnega mesta in delavčevim prihodnjim dohodkom, bolj velikodušna ureditev za mlajše delavce, ki (v nasprotju s starejšimi delavci, ki so blizu upokojitvi) nimajo jasno določljivega varnega prihodnjega vira dohodka)? Ali je mogoče uresničiti te cilje na manj diskriminatoren način?
– Ali je socialni načrt primeren način uresničevanja teh ciljev?
62. Za določitev odpravnine z izračunom na podlagi standardne formule so bili trije dejavniki, ki se uporabljajo v socialnem načrtu (faktor starosti, trajanje zaposlitve v podjetju, bruto mesečni prejemek), ugodnejši za delavce, stare do 57 let.(43) Med starostjo 36 (faktor starosti = 1,00) in 57 let (faktor starosti = 1,75)(44) deluje faktor starosti tako, da zvišuje znesek prejete odpravnine. Na splošno je verjetno, da se bosta delovna doba in prejemek z delavčevo starostjo zvišala,(45) s čimer se poveča tudi odpravnina.
63. Vendar socialni partnerji upoštevajo dejstvo, da so starejši delavci, ki so blizu upokojitvi, upravičeni do pokojnine. Zato se z izračunom na podlagi posebne formule uvaja najvišji znesek, enak 85 % zneska, ki bi ga zaposleni zaslužil v obdobju med izgubo delovnega mesta in trenutkom, ko prvič pridobi pravico do starostne pokojnine. Brez tega najvišjega zneska je zares mogoče, da bi bil v morebitno škodo mlajših delavcev večji delež razpoložljivih omejenih sredstev dodeljen starejšim delavcem, ki bodo lahko kmalu imeli dostop do varnega vira dohodka (to je starostne pokojnine).(46)
64. Strinjam se, da je v teh okoliščinah primerno, da socialni partnerji pri razdelitvi omejenih sredstev, razpoložljivih v skladu s socialnim načrtom, določijo najvišji znesek prejemkov, izplačanih starejšim delavcem, ki so blizu upokojitvi. V tem smislu se socialni načrt šteje za ustrezen način uresničevanja njegovih legitimnih ciljev.
65. Ker se lahko invalidni delavec upokoji prej (čeprav z nižjo pokojnino) kot neinvalidni delavec, so invalidni delavci zaradi izračuna na podlagi posebne formule postavljeni v posebej neugoden položaj. Nacionalno sodišče mora pri presoji socialnega načrta preizkusiti, ali ima lahko določitev najvišjega zneska tako izplačanih prejemkov invalidnim delavcem dovolj ugoden vpliv na celotna razpoložljiva sredstva za odpravnine, da bi bila primerna za omejitev njihove pravice. Ob upoštevanju, da je na splošno število invalidnih delavcev v podjetju razmeroma majhno,(47) se ne zdi verjetno, da je ukrep (ki je namerno ali nehote) na ta način naložen invalidnim delavcem, primeren.
– Ali je mogoče uresničiti cilje socialnega načrta na manj diskriminatoren način?
66. Ali je treba izbrati invalidne delavce, zato da lahko socialni partnerji drugim delavcem zagotovijo bolj velikodušno ureditev?
67. Po mojem mnenju je odgovor nikalen.(48)
68. Pri izračunu prejemkov delavcev v primeru izgube delovnega mesta se pri izračunu na podlagi posebne formule upošteva le en – ključen – element: bližina upokojitvene starosti. Kot sem navedla, menim, da je načeloma to primerno. Pri podrobnejši obravnavi pa je navidezna poštenost zgornjega zneska (namreč izrecna povezava s trenutkom, ko je na voljo alternativen varen dohodek) zavajajoča. Z usmeritvijo v en ključni element zgornji znesek ne pripiše teže drugim elementom, ki so pomembni za invalidne delavce. Čeprav vsak delavec, ki uveljavlja zgodnjo upokojitev, prejme pokojnino po znižani stopnji in mora temu ustrezno prilagoditi izdatke, se pri izračunu na podlagi posebne formule ne upošteva možnost povečanja finančnih potreb invalidnih delavcev v njihovem celotnem življenju zaradi hendikepiranosti in/ali višje starosti. Svojih izdatkov morda ne bodo mogli prilagoditi brez znatnega odrekanja, česar pa neinvalidnim delavcem ne bo treba storiti.
69. Zato menim, da je mogoče uresničiti legitimne cilje socialnega načrta na manj diskriminatoren način, ki pri dodelitvi razpoložljivih omejenih sredstev za odpravnine ob izgubi delovnega mesta upošteva posebne okoliščine invalidnih delavcev. Ureditev, ki jo uvaja socialni načrt družbe Baxter, zato po mojem mnenju ne prestane preizkusa sorazmernosti.
Merila za določitev presežnih delavcev
70. Obstaja še eno vprašanje, povezano z merili za ugotavljanje presežnih delavcev in stroški odpuščanja nekaterih skupin delavcev, ki ga moram na kratko obravnavati.
71. Družba Baxter in nemška vlada sta na obravnavi poudarili, da lahko delodajalci pri ugotavljanju presežnih delavcev upoštevajo le štiri merila za določitev presežnih delavcev iz členov 1(2) in (3) KSchG.(49)
72. Tudi če se ta merila uporabijo pošteno in objektivno, vseeno menim, da na rezultat določitve presežnih delavcev vpliva dejstvo, da je ceneje odpustiti starejšega ali invalidnega delavca.
73. To si lahko ponazorimo s primerom.
74. Podjetje, ki uporablja enak socialni načrt kot družba Baxter, mora odpustiti 30 delavcev. V skladu s členoma 1(2) in (3) KschG obstoječe delavce „oceni“ glede na štiri merila izbora iz tega zakona.(50) Delavci z 80 točkami ali več ne bodo presežni. Podjetje brez večjih težav v skladu s točkami izbere 29 presežnih delavcev – njihovo število točk je veliko pod pragom. Izbrati je treba 30. delavca in zanj so trije kandidati (A, B in C). Delavca A in B sta poročena in imata po 2 vzdrževani osebi. Oseba C je samska in hendikepirana do te mere, da lahko uveljavlja zgodnjo upokojitev zaradi hendikepiranosti. Vsi trije imajo 79 točk:
| | A | B | C |
Starost | 57 | 54 | 57 |
Trajanje zaposlitve v podjetju | 10 | 14 | 12 |
Obveznosti preživljanja | 12 | 12 | 0 |
Invalidnost | 0 | 0 | 10 |
Skupaj | 79 | 79 | 79 |
75. V primeru odsotnosti delavca C bi delodajalec izbiral med delavcema A in B. Zanj bi bilo ceneje, če bi izbral delavca A. Ko pa v enačbo vstopi delavec C, je ta za delodajalca logična izbira in določi ga za presežnega delavca. Kakor razumem, ne bi prišlo do kršitve pogojev iz KSchG. Ko je treba izbirati med kandidatoma za presežnega delavca z enakim številom točk, je logična izbira v škodo starejšega in/ali invalidnega delavca.
76. Zato menim, da so nacionalni ukrepi,(51) kot so tisti iz člena od 6(1.1) do 6(1.5) socialnega načrta, v nasprotju z Direktivo. Taka ureditev povzroča posredno diskriminacijo na podlagi invalidnosti, ker je posledica na videz nevtralne določbe socialnega načrta slabši položaj. Ker so invalidni delavci upravičeni do pokojnine pri 60. letih, prejmejo nižje odpravnine kot neinvalidni delavci, ki so upravičeni do pokojnine pri redni upokojitveni starosti 65 let.
Prvo in drugo vprašanje
77. Predložitveno sodišče s prvim in drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je člen 10(6) AGG združljiv z Direktivo, v delu, v katerem socialnim partnerjem dopušča sklenitev socialnih načrtov (kakršen je ta v obravnavanem primeru), ki predvidevajo različno obravnavanje zaradi starosti in/ali invalidnosti.
78. Predložitveno sodišče pojasnjuje, da člen 10(6) AGG dopušča neposredno diskriminacijo zaradi starosti. Vendar pa predložitveno sodišče ni izrecno odločilo, ali (i) socialni načrt družbe Baxter spada na področje uporabe člena 10(6) AGG ali (ii) je (z vidika nacionalnega prava) skladen z zahtevami te določbe.
79. V skladu z ustaljeno sodno prakso je izključno predložitveno sodišče tisto, ki razlaga določbe nacionalnega prava in opredeli njihovo združljivost s pravom Unije. Sodišče pa je pristojno za to, da nacionalnemu sodišču zagotovi potrebne napotke glede razlage Direktive, kar temu sodišču omogoča odločanje o združljivosti nacionalnih predpisov s pravom Unije.
80. V skladu s tem sem Sodišču predlagala, naj Direktivo razlaga tako, da nasprotuje socialnemu načrtu družbe Baxter, ker ta načrt diskriminira invalidne delavce, kot je dr. Odar.(52) Če nacionalno sodišče meni, da člen 10(6) AGG dovoljuje socialni načrt družbe Baxter, mora nacionalno sodišče presoditi, ali je določbo nacionalnega prava mogoče šteti za skladno z Direktivo, tako da prepoveduje te socialne načrte. Če ne, naj se ne uporabi.(53)
81. Glede na navedeno bi na vprašanji 1 in 2 odgovorila, da mora predložitveno sodišče v obsegu diskrecijske pravice, ki jo ima na podlagi nacionalnega prava, vse upoštevne pooblastitvene določbe (v tem primeru člen 10(6) AGG) razlagati in uporabiti v skladu z Direktivo 2000/78. Če nacionalno sodišče meni, da to ni mogoče, te določbe ne sme uporabiti.
Predlog
82. Glede na navedeno menim, da bi moralo Sodišče na vprašanja, ki jih je predložilo Arbeitsgericht München, odgovoriti:
1. Člene 1, 2(2)(b)(i) in 6(1) Direktive Sveta 2000/78/EC z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu je treba razlagati tako, da nasprotujejo nacionalnim ukrepom, kot so tisti iz člena od 6(1.1) do 6(1.5) socialnega načrta, ki sta ga sklenila družba Baxter in svet delavcev, ki povzročajo posredno diskriminacijo zaradi invalidnosti, ker je posledica na videz nevtralne določbe slabši položaj (dodelitev nižje odpravnine) za invalidne delavce, ki se lahko upokojijo pri 60. letih v primerjavi z neinvalidnimi delavci, ki dopolnijo običajno upokojitveno starost za starostno pokojnino pri 65. letu starosti.
2. Predložitveno sodišče mora v obsegu diskrecijske pravice, ki jo ima na podlagi nacionalnega prava, vse upoštevne pooblastitvene določbe razlagati in uporabljati v skladu z Direktivo 2000/78. Če nacionalno sodišče meni, da to ni mogoče, te določbe ne sme uporabiti.