Pritožba, ki so jo 26. februarja 2016 Nicole Clarke, Sigrid Dickmanns in Elisavet Papathanasiou vložili zoper sodbo, ki jo je 15. decembra 2015 izdalo Sodišče za uslužbence v združenih zadevah F-101/14, F-102/14 in F-103/14, Clarke in drugi/EUIPO

(Zadeva T-89/16 P)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnice: Nicole Clarke (Alicante, Španija), Sigrid Dickmanns (Gran Alacant, Španija) in Elisavet Papathanasiou (Alicante) (zastopnik: H. Tettenborn, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Predlogi

Pritožnice Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (tretji senat) z dne 15. Decembra 2015 v združenih zadevah F-101/14, F-102/14 in F-103/14 v celoti razveljavi;

odloči v skladu s predlogi, ki so jih v obeh postopkih podale stranke;

EUIPO naloži plačilo stroškov celotnega postopka, tako stroškov postopka pred Sodiščem za uslužbence EU in pritožbenega postopka pred Splošnim sodiščem EU.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve Pritožnice v utemeljitev pritožbe navajajo štiri pritožbene razloge.

Prvi pritožbeni razlog: napačna uporaba klavzule o odpovedi iz pogodbe o zaposlitvi pritožnic ter „Dokumentacije o vrnitvi na delovno mesto“, sprejete med EUIPO in pritožnico, ker zadevna natečaja nista „naslednja“ natečaja v smislu klavzule o odpovedi.

Drugi pritožbeni razlog: napačna uporaba klavzule o odpovedi iz pogodbe o zaposlitvi pritožnic, ker naj se zadevna natečaja ne bi navezovala na področje specializacije „industrijske lastnine“, navedeno v klavzuli o odpovedi, in zato naj klavzula o odpovedi ne bi imela vloge.

Pritožnice v okviru prvega in drugega pritožbenega razloga očitajo, da naj bi Sodišče za uslužbence (v nadaljevanju: SU) v izpodbijani sodbi kršilo besedilo, pomen in namen klavzule o odpovedi ter tudi njen časovni vidik in časovno uporabo.

Tretji pritožbeni razlog: napačna uporaba člena 8(1) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (v nadaljevanju: PZDU)

V zvezi s tem pritožnice navajajo, da naj bi v izpodbijani sodbi SU kršilo to, da naj bi „Dokumentacija o vrnitvi na delovno mesto“ kot pogodbeni dogovor, ki so ga podpisale pritožnice in EUIPO, pomenila še vsaj enkratno podaljšanje pogodb o zaposlitvi pritožnic, kar naj bi v skladu s členom 8(1) PZDU pomenilo, da bi bilo treba pogodbe o zaposlitvi pritožnic šteti za pogodbe za nedoločen čas.

Četrti pritožbeni razlog: napačna uporaba v zvezi z dolžnostjo skrbnega ravnanja in napačna uporaba načela varstva zaupanja v pravo

V zvezi s tem se očita, da se je SU pri vprašanju, ali je EUIPO izpolnil dolžnost skrbnega ravnanja oziroma kršil načelo varstva zaupanja v pravo s tem, da je 9 let po podpisu klavzule o odpovedi izvedel natečaj, s katerim naj bi bilo odločeno o poklicni prihodnosti pritožnic, sklicevalo napačno na čas vrnitve na delovno mesto in ne na čas podpisa klavzule o odpovedi.

____________