Language of document :

Tožba, vložena 24. junija 2008 - Komisija Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji

(Zadeva C-271/08)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: G. Wilms in D. Kukovec, zastopnika)

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija

Predloga tožeče stranke:

Sodišče naj ugotovi, da je Zvezna republika Nemčija do 31. januarja 2006 kršila člen 8 v povezavi z naslovi od III do VI Direktive 92/50/EGS1 in od 1. februarja 2006 dalje člen 20 v povezavi s členi od 23 do 55 Direktive 2004/18/ES2, s tem da so občinski organi in podjetja z več kot 1218 zaposlenimi brez evropskega razpisa oddali pogodbe o storitvah poklicnega pokojninskega zavarovanja neposredno organizacijam in podjetjem, navedenim v členu 6 TV-EUmw/VKA;

Zvezni republiki Nemčiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V Nemčiji lahko zaposleni zahtevajo od svojih delodajalcev, da se del njihovih bodočih plač v višini do 4 % vsakokratne mejne vrednosti podlage za odmero prispevka nameni za njihovo poklicno pokojninsko zavarovanje s t.i. preoblikovanjem plač (Entgeltumwandlung). V skladu s kolektivno pogodbo o preoblikovanju plač za zaposlene v občinskih javnih službah (v nadaljevanju: kolektivna pogodba) naj bi občinski organi oziroma podjetja morala izvesti preoblikovanje plače. Preoblikovanje plač naj bi izvedle javne organizacije, ki izvajajo dodatno zavarovanje, in sicer podjetja finančne skupine Sparkassen-Finanzgruppe ali občinske zavarovalnice. Praviloma sklenejo občinski organi oziroma podjetja z zgoraj navedenimi organizacijami skupinsko zavarovanje za vse svoje zaposlene, s katerimi je bil sklenjen dogovor o preoblikovanju plače.

Po podatkih Komisije naj bi občinski organi oziroma podjetja sklenili te pogodbe o storitvah poklicnega pokojninskega zavarovanja neposredno z organizacijami in podjetji, navedenimi v kolektivni pogodbi, ne da bi prej izvedli evropski razpis.

Storitve poklicnega pokojninskega zavarovanja naj bi bile zajete s prilogo I A, kategorija 6, k Direktivi 92/50/EGS oziroma od 1. februarja 2006 s prilogo II, del A, Direktive 2004/18/ES. Šlo naj bi za zavarovalniške storitve in storitve pokojninskih skladov, ki naj se ne bi mogle šteti za zakonsko socialno zavarovanje. Tako naj bi bila sporna naročila, ki so jih oddali občinski organi, ki so torej javni naročniki, pisna, odplačna in javna naročila v smislu navedenih direktiv. Iz sodne prakse naj bi poleg tega izhajalo, da člen 1(a) Direktive 92/50/EGS ne razlikuje med naročili, ki jih naročnik odda, da bi izpolnil svoje naloge v javnem interesu, in naročili, ki niso povezani s takšnimi nalogami. Sodišče naj bi zato zavrnilo koncept, da se pojem naročnika opredeli glede na namen naročila. Ugovoru nemških organov, da občinski organi oziroma podjetja v zvezi s poklicnim pokojninskim zavarovanjem glede na njegov namen niso naročniki v smislu prava javnih naročil, ni mogoče pritrditi.

Komisija dalje meni, da sporna naročila precej presegajo ustrezni vrednostni prag. Nasprotno z mnenjem tožene stranke naj se pri tem izračunu ne bi moglo upoštevati le vsake posamezne pogodbe. Treba bi bilo upoštevati trajanje okvirne pogodbe, ker naj posamezni dogovori med zaposlenim in delodajalcem ne bi bili predmet naročila v smislu skupnostnega prava javnih naročil. Vrednost okvirne pogodbe, ki bi jo bilo treba upoštevati, bi bila tako enaka ocenjeni skupni vrednosti vseh naročil brez davka na dodano vrednost, ki so načrtovana za celoten potek okvirne pogodbe. V skladu z izračuni Komisije naj bi vsaj 110 mest v Zvezi republiki Nemčiji presegalo vrednostni prag.

Občinski organi in podjetja zato ne bi smeli skleniti pogodbe o storitvah poklicnega pokojninskega zavarovanja neposredno z organizacijami in podjetji, navedenimi v kolektivni pogodbi, ampak bi prej morali izvesti evropski razpis. Na to ugotovitev prav tako ne more vplivati dejstvo, da je izplačevanje plač urejeno v kolektivnih pogodbah. Prvič, iz sodne prakse Sodišča naj bi jasno izhajalo, da v pravu Skupnosti ne obstaja splošen pridržek avtonomije v zvezi s kolektivnimi pogodbami, in drugič, Komisija meni, da izpolnitev zakonskih obveznosti naročnika v zvezi z razpisom ne more nedopustno omejiti avtonomije v zvezi s kolektivnimi pogodbami, ki je določena v nemški ustavi.

____________

1 - UL L 209, str. 1.

2 - UL L 134, str. 114.