Tožba, vložena 26. junija 2014 – Kendrion proti Sodišču Evropske unije

(Zadeva T-479/14)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Kendrion NV (Zeist, Nizozemska) (zastopnika: P. Glazener in T. Ottervanger, odvetnika)

Tožena stranka: Sodišče Evropske unije

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga:

naj presodi, da ji mora Sodišče Evropske unije plačati odškodnino za premoženjsko škodo v višini 2.308.463,98 EUR ali vsaj v višini, ki se zdi Splošnemu sodišču primerna;

naj presodi, da ji mora Sodišče Evropske unije plačati odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 11.050.000,000 EUR, podredno vsaj v višini 1.700.000,00 EUR ali, še polj podredno, v višini, ki jo na podlagi usmeritev Splošnega sodišča določijo stranke ali vsaj v višini, ki se zdi Splošnemu sodišču primerna;

naj presodi, da ji mora Sodišče Evropske unije plačati zamudne obresti za oba zneska v višini, ki se zdi Splošnemu sodišču primerna, od 26. novembra 2013 dalje;

naj toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Sodišče naj bi s sodbo z dne 26. novembra 2013 Kendrion/Komisija (C-50/12 P, EU:C:2013:771) ugotovilo kršitev člena 47(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v postopku pred Splošnim sodiščem v zadevi T-54/06 Kendrion/Komisija, ki se nanaša na tožbo na razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2005) 4634 final z dne 30. novembra 2005 v zvezi s postopkom na podlagi člena [81 ES] (zadeva COMP/F/38.354 – Industrijske vreče), v delu v katerem se nanaša na tožečo stranko, in razveljavitev ali, podredno, znižanje globe, ki ji je bila s to odločbo naložena.

Poleg tega naj bi Sodišče ugotovilo, da je treba kršitev obveznosti iz člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah sankcionirati z odškodninsko tožbo, ki se vloži pri Splošnem sodišču, saj je taka tožba učinkovito sredstvo.Tožeča stranka navaja, da je Sodišče v svoji sodbi že odločilo, da so podani pogoji za dovolj resno kršitev pravnega pravila, katerega cilj je podeliti pravice posameznikom.Tožeča stranka dalje navaja, da je postopek trajal pet let in devet mesecev, pri čemer je razumni rok po njenem mnenju dve leti in šest mesecev, tako da je bil razumni rok prekoračen za tri leta in tri mesece. Da bi bila zadeva rešena v razumnem roku, bi morala biti torej sodba izdana 26. avgusta 2010 namesto 26. novembra 2013.Premoženjska škoda, ki naj bi nastala zaradi predolgega trajanja postopka, naj bi bila posledica skupnih dodatnih finančnih obremenitev, ki jih je imela tožeča stranka v tem obdobju. Ta škoda naj bi vključevala obresti, ki jih je Komisija zaračunala na globo v višini 34.000.000 EUR, in stroške bančne garancije za plačilo gl

obe in pripadajočih obresti za to obdobje. Ta znesek bi bil manjši za stroške, povezane s financiranjem plačila globe, ki jo je bilo treba Uniji s pripadajočimi obrestmi plač

ati 26. avgusta 2010, če bi Sodišče takrat izdalo sodbo.Kot nadomestilo za nepremoženjsko škodo, ki je nastala zaradi predolgega trajanja postopka, tožeča stranka za vsako prekoračeno leto razumnega trajanja postopka zahteva primerno odškodnino v višini 10 % globe in za nepopolno leto ustrezen del teh 10 %. Taka odškodnina naj

bi bila primerna, ker je Komisija v času izdaje odločbe globo običajno za vsako leto kršitve povečala za 10 %.Tožeča stranka za nepremoženjsko škodo podredno predlaga primerno odškodnino v višini 5 % globe. Ta znesek naj bi ustrezal odškodnini, ki jo je Sodišče v primerljivih primerih resne prekoračitve roka pri presoji glob na področju omejevalnih sporazumov štelo za primerno.