Language of document : ECLI:EU:C:2015:260

Zadeva C‑38/14

Subdelegación del Gobierno en Gipuzkoa – Extranjería

proti

Samirju Zaizouneju

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Tribunal Superior de Justicia de la Comunidad Autónoma del País Vasco)

„Predhodno odločanje – Območje svobode, varnosti in pravice – Direktiva 2008/115/ES – Skupni standardi in postopki za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav – Člena 6(1) in 8(1) – Nacionalna zakonodaja, ki v primeru nezakonitega prebivanja določa, da se glede na okoliščine naloži bodisi globa bodisi odstranitev“

Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 23. aprila 2015

1.        Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Opredelitev upoštevnih elementov prava Unije – Preoblikovanje vprašanj

(člen 267 PDEU)

2.        Mejni nadzor, azil in priseljevanje – Politika priseljevanja – Vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav – Nacionalna zakonodaja, ki v primeru nezakonitega prebivanja določa, da se glede na okoliščine naloži bodisi globa bodisi odstranitev – Nedopustnost

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2008/115, člena 6(1) in 8(1))

1.        Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 25 do 28.)

2.        Direktivo 2008/115 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, zlasti njena člena 6(1) in 8(1) v povezavi s členom 4(2) in (3), je treba razlagati tako, da nasprotuje zakonodaji države članice, ki v primeru nezakonitega prebivanja državljanov tretjih držav na ozemlju te države določa, da se glede na okoliščine naloži bodisi globa bodisi odstranitev, pri čemer se ukrepa medsebojno izključujeta.

V zvezi s tem je cilj Direktive 2008/115, kot izhaja iz uvodnih izjav 2 in 4 te direktive, vzpostavitev učinkovite politike odstranitev in repatriacije. Ta direktiva v skladu z njenim členom 1 določa skupne standarde in postopke, ki se uporabljajo v vseh državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav.

Poleg tega člen 6(1) navedene direktive kot glavno določa obveznost držav članic, da izdajo odločbo o vrnitvi vsakemu državljanu tretje države, ki nezakonito prebiva na njihovem ozemlju. Nadalje, kadar je odločba o vrnitvi sprejeta proti državljanu tretje države, ta pa obveznosti vrnitve ni izpolnil, bodisi v roku, določenem za prostovoljni odhod, ali pa če v ta namen ni bil določen noben rok, člen 8(1) Direktive 2008/115 državam članicam zaradi zagotavljanja učinkovitosti postopkov vračanja nalaga, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za odstranitev zadevne osebe, in sicer njen fizični prevoz iz navedene države članice, kot določa člen 3, točka 5, te direktive.

Iz tega sledi, da taka nacionalna zakonodaja ne izpolnjuje jasnih zahtev, naloženih s členoma 6(1) in 8(1) Direktive 2008/115. Možnost držav članic, da na podlagi člena 4(2) in (3) Direktive 2008/115 odstopijo od standardov in postopkov, ki jih določa ta direktiva, ne more omajati te ugotovitve.

(Glej točke 30, 31, 33, 35, 36 in 41 ter izrek.)