Združeni zadevi C‑108/14 in C‑109/14

Beteiligungsgesellschaft Larentia + Minerva mbH & Co. KG
proti
Finanzamt Nordenham

in

Finanzamt Hamburg-Mitte
proti
Marenave Schiffahrts AG

(Predloga za sprejetje predhodne odločbe,
ki ju je vložilo Bundesfinanzhof)

„Predhodno odločanje – DDV – Šesta Direktiva 77/388/EGS – Člen 17 – Pravica do odbitka – Delni odbitek – DDV, ki sta ga plačali holdinški družbi za pridobitev kapitala, investiranega v njunih hčerinskih družbah – Opravljanje storitev za hčerinske družbe – Hčerinske družbe, ustanovljene v obliki osebnih družb – Člen 4 – Ustanovitev skupine oseb, ki jo je mogoče obravnavati kot enega davčnega zavezanca – Pogoji – Nujnost odnosa podrejenosti – Neposredni učinek“

Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 16. julija 2015

1.        Usklajevanje davčne zakonodaje – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Gospodarska dejavnost v smislu člena 4 Šeste direktive – Poseganje holdinga v upravljanje svojih hčerinskih družb – Vključevanje, pogojeno z opravljanjem transakcij, ki so predmet davka na dodano vrednost v skladu s členom 2 Direktive

(Direktiva Sveta 77/388, člena 2 in 4(2))

2.        Usklajevanje davčne zakonodaje – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Odbitek vstopnega davka – Davčni zavezanec, ki hkrati izvaja gospodarske in negospodarske dejavnosti – Davek, dolgovan ali plačan za pridobitev kapitala, ki ga holdinška družba investira v svoje hčerinske družbe – Odbitni delež – Diskrecijska pravica držav članic – Meje

(Direktiva Sveta 77/388, člen 17(2) in (5))

3.        Usklajevanje davčne zakonodaje – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Davčni zavezanci – Pojem – Možnost, da države članice tesno povezane osebe obravnavajo kot enega davčnega zavezanca – Nacionalna ureditev, ki možnost ustanovitve skupine oseb, ki jo je mogoče obravnavati kot enega davčnega zavezanca, pridržuje samo subjektom, ki imajo status pravne osebe in so podrejeno povezani z nosilko te integrirane skupine – Dopustnost – Meje – Preprečevanje goljufij in davčnih izogibanj

(Direktiva Sveta 77/388, člen 4(4), drugi pododstavek)

4.        Usklajevanje davčne zakonodaje – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Davčni zavezanci – Pojem – Člen 4(4) Šeste direktive – Neposredni učinek – Neobstoj

(Direktiva Sveta 77/388, člen 4(4))

1.        Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 19 do 21.)

2.        Člen 17(2) in (5) Šeste direktive Sveta 77/388 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2006/69, je treba razlagati tako, da:

–        je treba stroške v zvezi s pridobitvijo deležev v hčerinskih družbah, ki jih ima holdinška družba, ki sodeluje pri njihovem upravljanju in v ta namen opravlja gospodarsko dejavnost, šteti za del njenih splošnih stroškov in davek na dodano vrednost, obračunan pri teh stroških, je načeloma predmet odbitka v celoti, razen če bi bile vstopne gospodarske transakcije oproščene plačila davka na dodano vrednost na podlagi Šeste direktive 77/388, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2006/69, v tem primeru pa bi pravica do odbitka temeljila le na metodah iz člena 17(5) te direktive;

–        je treba šteti, da so stroški v zvezi s pridobitvijo deležev v hčerinskih družbah, ki jih ima holdinška družba, ki sodeluje pri upravljanju, le nekaterih izmed njih in ki v zvezi z drugimi, nasprotno, ne opravlja gospodarske dejavnosti, le delno njeni splošni stroški, tako da je davek na dodano vrednost, obračunan pri teh stroških, le delno predmet odbitka v primerjavi s tistimi, ki se nanašajo na gospodarsko dejavnosti, v skladu z merili razdelitve, kot jih opredeljujejo države članice, ki morajo pri izvajanju te pristojnosti – kar mora preveriti nacionalno sodišče – upoštevati cilj in sistematiko Šeste direktive in na tej podlagi predvideti način izračuna, ki objektivno odraža dejanski del vstopnih stroškov, ki se pripišejo gospodarski in negospodarski dejavnosti.

(Glej točko 33 in točko 1 izreka.)

3.        Člen 4(4), drugi pododstavek, Šeste direktive 77/388 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2006/69, je treba razlagati tako, da nasprotuje temu, da bi nacionalna ureditev možnost ustanovitve skupine oseb za namene davka na dodano vrednost, ki jo je mogoče obravnavati kot enega davčnega zavezanca, kot je določena v navedeni določbi, pridržala samo subjektom, ki imajo status pravne osebe in so podrejeno povezani z nosilko te integrirane skupine, razen če bi ti zahtevi pomenili ukrepa, ki sta potrebna in ustrezna za uresničevanje takih ciljev, ki se nanašajo na preprečevanje zlorab ali na boj proti goljufijam in davčnim izogibanjem, kar mora preveriti nacionalno sodišče.

(Glej točko 46 in točko 2 izreka.)

4.        Ni mogoče šteti, da ima člen 4(4) Šeste direktive 77/388 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2006/69, neposredni učinek, na podlagi katerega bi lahko davčni zavezanci uveljavljali ugodnosti proti svoji državi članici v primeru, ko zakonodaja zadnjenavedene ne bi bila skladna s to določbo in je ne bi bilo mogoče razlagati v skladu z njo. Ta člen se namreč v delu, v katerem vključuje uporabo nacionalnih določb o določitvi konkretnega obsega teh vezi, uporablja pogojno.

(Glej točke 50, 52 in točko 3 izreka.)