Zadeva C‑561/11

Fédération Cynologique Internationale

proti

Federación Canina Internacional de Perros de Pura Raza

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Juzgado de lo Mercantil nº 1 de Alicante in nº 1 de Marca Comunitaria)

„Znamke Skupnosti – Uredba (ES) št. 207/2009 – Člen 9(1) – Pojem ‚tretje osebe‘ – Imetnik poznejše znamke Skupnosti“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 21. februarja 2013

1.        Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost nacionalnega sodišča – Presoja potrebnosti in upoštevnosti postavljenih vprašanj

(člen 267 PDEU)

2.        Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Meje – Očitno neupoštevna vprašanja in hipotetična vprašanja, postavljena v okviru, ki izključuje koristen odgovor – Vprašanja, ki niso povezana s predmetom spora v postopku v glavni stvari

(člen 267 PDEU)

3.        Vprašanja za predhodno odločanje – Predložitev Sodišču – Vprašanje, ki ga nacionalno sodišče postavi po uradni dolžnosti – Dopustnost

(člen 267 PDEU)

4.        Znamka Skupnosti – Učinki znamke Skupnosti – Pravice, ki jih daje znamka – Pravica prepovedati uporabo znamke – Vse tretje osebe – Pojem – Imetnik poznejše znake Skupnosti – Vključitev – Tožba zaradi kršitve – Nujnost čakati na razglasitev ničnosti poznejše znamke Skupnosti – Neobstoj

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 9(1))

1.        Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 26.)

2.        Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 27.)

3.        Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 30.)

4.        Člen 9(1) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti je treba razlagati tako, da se izključna pravica imetnika znamke Skupnosti, da lahko vsaki tretji osebi prepreči, da v gospodarskem prometu uporablja znak, ki je enak ali podoben njegovi znamki, nanaša tudi na tretjo osebo, ki je imetnica poznejše znamke Skupnosti, ne da bi morala biti prej razglašena ničnost te poznejše znamke.

Iz besedila člena 9(1) Uredbe in njene splošne sistematike je razvidno, da mora imeti imetnik znamke Skupnosti možnost, da imetniku poznejše znamke Skupnosti prepove njeno uporabo. Te ugotovitve ne omaja okoliščina, da ima tudi imetnik poznejše znamke Skupnosti izključno pravico na podlagi člena 9(1) Uredbe. Glede tega je treba določbe Uredbe razlagati v skladu s prednostnim načelom, po katerem ima prejšnja znamka Skupnosti prednost pred poznejšimi znamkami Skupnosti. Iz členov 8(1) in 53(1) Uredbe je namreč razvidno, da se v primeru nasprotovanja med dvema znamkama domneva, da je znamka, ki je bila registrirana prej, izpolnjevala pogoje za pridobitev varstva Skupnosti pred tisto, ki je bila registrirana pozneje.

Ni sporno, da postopek registracije znamk Skupnosti, kakor je določen v členih od 36 do 45 Uredbe, vključuje vsebinski preizkus, katerega namen je, da se pred registracijo ugotovi, ali znamka Skupnosti izpolnjuje pogoje za pridobitev varstva. Vendar ta okoliščina ni odločilna.

Prvič, kljub jamstvom, ki jih ponuja postopek registracije znamk Skupnosti, ni mogoče povsem izključiti, da je lahko kot znamka Skupnosti registriran znak, s katerim se lahko krši prejšnja znamka Skupnosti. To se lahko zgodi, zlasti če imetnik prejšnje znamke Skupnosti ni vložil ugovora na podlagi člena 41 Uredbe ali če Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) tega ugovora ni vsebinsko preizkusil zaradi nespoštovanja postopkovnih zahtev iz odstavka 3 navedenega člena 41.

Drugič, možnost imetnika prejšnje znamke Skupnosti, da vloži tožbo zaradi kršitve proti imetniku poznejše znamke Skupnosti, ne more onesmisliti tega, da se vloži zahteva za razglasitev ničnosti pri Uradu, niti mehanizmov predhodnega nadzora, ki so na voljo v okviru postopka registracije znamk Skupnosti.

Nazadnje, izključna pravica iz člena 9(1) Uredbe je bila podeljena zato, da imetnik znamke lahko zavaruje svoje posebne interese kot imetnik znamke, in sicer zato, da se zagotovi možnost izpolnjevanja funkcij te znamke. Če pa bi moral imetnik prejšnje znamke Skupnosti, zato da bi tretji osebi prepovedal uporabo znaka, ki bi lahko škodoval funkcijam njegove znamke, čakati na razglasitev ničnosti poznejše znamke Skupnosti, katere imetnica je tretja oseba, bi bilo varstvo, ki mu ga zagotavlja člen 9(1) Uredbe, občutno oslabljeno.

(Glej točke od 37 do 40, 42, od 44 do 46, 48, od 50 do 52 in izrek.)