SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
NIILA JÄÄSKINENA,
predstavljeni 7. junija 2012(1)
Zadeva C‑136/11
Westbahn Management GmbH
proti
ÖBB-Infrastruktur AG
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Schienen-Control Kommission (Avstrija))
„Železniški promet – Pojem ‚sodišče‘ – Dolžnost upravljavca železniške infrastrukture, da prevoznikom v železniškem prometu sproti daje na razpolago podatke o vožnjah vlakov, zlasti zamudah in odpovedih povezovalnih vlakov – Obveznosti upravljavcev železniške infrastrukture iz Direktive 2001/14/ES – Obveznosti prevoznikov v železniškem prometu iz Uredbe (ES) št. 1371/2007 – Direktiva 91/440/EGS – Direktiva 2001/16/ES – Direktiva 95/46/ES“
I – Uvod
1. Schienen-Control Kommission, avstrijsko upravno sodišče, pristojno za spore v sektorju liberaliziranega železniškega prometa, želi s predlogom za sprejetje predhodne odločbe pojasnitev vrste informacij, ki jih morajo prevozniki v železniškem prometu zagotoviti potnikom v skladu s členom 8(2) in delom II Priloge II k Uredbi (ES) št. 1371/2007.(2) Natančneje, nanaša se na vprašanje, ali so potniki upravičeni do „sprotnih podatkov“ o voznih redih vlakov, ki zagotavljajo posodobljene informacije o zamudah in odpovedih povezovalnih vlakov v celotnem avstrijskem železniškem omrežju med danim potovanjem in za vse prevoznike, ali pa je člen 8(2) omejen na informacije, ki se nanašajo na objavljeni vozni red ter na zamude in odpovedi le tistega prevoznika, s katerim potnik potuje.
2. Če člen 8(2) Uredbe (ES) št. 1371/2007 zajema zgoraj navedene „sprotne podatke“, nacionalno sodišče dalje sprašuje, ali obstaja povezava med to nalogo in tistimi, ki jih imajo upravljavci železniške infrastrukture na podlagi člena 5 in Priloge II k Direktivi 2001/14/ES.(3) To vprašanje se postavlja v okoliščinah, v katerih želi prevoznik v železniškem prometu zagotoviti potnikom „sprotne podatke“, ki jih ima upravljavec železniške infrastrukture, ta pa jih zadevnemu prevozniku noče razkriti.
3. Novost v zvezi s tem sporom je, da ima Sodišče prvič priložnost podati smernice za razlago Uredbe (ES) št. 1371/2007.(4) Prav tako je prvič zaprošeno, da sprejme predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Schienen-Control Kommission. Tako se pojavi uvodna težava – ki v postopku ni bila sporna – ali je Schienen-Control Kommission „sodišče“ v smislu člena 267 PDEU in ali je torej predlog za sprejetje predhodne odločbe dopusten.
II – Pravni okvir
A – Pravo Unije
4. Člen 6(3) Direktive 91/440 o razvoju železnic Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2001/12/ES,(5) določa:
„Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se za pravičen in enakopraven dostop do železniške infrastrukture odločilne funkcije, navedene v Prilogi II, prenesejo na organe ali podjetja, ki sami(-a) ne zagotavljajo prevoznih storitev v železniškem prometu. Ne glede na organizacijske strukture je treba dokazati, da je bil ta cilj dosežen.
Vendar lahko države članice pobiranje uporabnin in odgovornost za upravljanje železniške infrastrukture, kot so na primer naložbe, vzdrževanje in financiranje, prenesejo na prevoznike v železniškem prometu ali kakšen drug organ.“
5. Člen 1(1) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(6), naslovljen „Namen direktive“, določa:
„V skladu s to direktivo države članice varujejo temeljne pravice in svoboščine fizičnih oseb in predvsem njihovo pravico do zasebnosti pri obdelavi osebnih podatkov.“
6. V uvodni izjavi 1 Direktive 2001/14 je navedeno:
„Večje povezovanje železniškega sektorja Skupnosti je bistveni element za dokončno vzpostavitev notranjega trga in za doseganje trajnostne mobilnosti.“
7. Člen 5(1) Direktive 2001/14/ES, naslovljen „Storitve“, določa:
„Prevozniki v železniškem prometu so brez razlikovanja upravičeni do minimalnega paketa dostopa do infrastrukture in do dostopa po tirih do objektov, potrebnih za izvajanje železniških storitev, ki jih navaja Priloga II. Storitve, navedene v točki 2 Priloge II, se zagotavljajo brez razlikovanja, prošnje prevoznikov v železniškem prometu pa so lahko zavrnjene le, če obstajajo druge sprejemljive možnosti pod tržnimi pogoji. Če storitev ne zagotavlja en sam upravljavec železniške infrastrukture, si upravljavec ‚glavne infrastrukture‘ po najboljši moči prizadeva za olajšanje opravljanja teh storitev.“
8. Priloga II k Direktivi 2001/14/ES, naslovljena „Storitve, ki se zagotovijo prevoznikom v železniškem prometu“, določa:
„1. Minimalni paket storitev dostopa obsega:
[…]
(d) vodenje vlakovnega prometa, vključno s signalizacijo, urejanjem, odpravo ter sporočanjem in zagotavljanjem informacij o vožnjah vlakov;
(e) vse druge informacije, potrebne za izvajanje ali opravljanje prevoznih storitev, za katere so bile zmogljivosti dodeljene.
[…]“
9. Člen 1 Direktive 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti(7), naslovljen „Namen in področje uporabe“, določa:
„1. Namen te direktive je določiti pogoje, ki jih je treba izpolniti za uresničitev interoperabilnosti železniškega sistema Skupnosti v skladu z določbami Direktive 2004/49/ES. Ti pogoji zadevajo zasnovo, gradnjo, začetek obratovanja, modernizacijo, obnovo, obratovanje in vzdrževanje delov tega sistema, kakor tudi poklicno usposobljenost ter zdravstvene in varnostne pogoje za osebje, ki sodeluje pri njegovem obratovanju in vzdrževanju.
2. Prizadevanje za dosego tega cilja mora voditi do optimalne ravni tehnične usklajenosti in omogočiti:
(a) lajšanje, izboljšanje in razvoj mednarodnih železniških prevoznih storitev znotraj Evropske unije in s tretjimi državami;
[…]
(c) prispevek k interoperabilnosti železniškega sistema znotraj Skupnosti.“
10. V uvodnih izjavah od 1 do 5, od 7 do 9 in 21 Uredbe št. 1371/2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu je navedeno:
„(1) V okviru skupne prometne politike je pomembno zagotoviti uporabniške pravice potnikov v železniškem prometu ter izboljšati kakovost in učinkovitost storitev železniškega prevoza potnikov, kar lahko pripomore k povečanju deleža železniškega prevoza v primerjavi z drugimi vrstami prevoza.
(2) Sporočilo Komisije ‚Strategija varstva potrošnikov 2002–2006‘ […] je postavil[o] za cilj dosego visoke ravni varstva potrošnikov na področju prevoza v skladu s členom 153(2) Pogodbe.
(3) Potnik v železniškem prometu je šibkejša stran prevozne pogodbe, zato bi bilo treba njegove pravice v tem pogledu zaščititi.
(4) Med pravice uporabnikov prevoznih storitev v železniškem prometu sodi prejemanje informacij v zvezi s prevozno storitvijo pred in med potovanjem. Če je le mogoče, bi morali prevozniki v železniškem prometu in prodajalci vozovnic te informacije kar se da hitro zagotoviti vnaprej.
(5) Podrobnejše zahteve glede zagotavljanja potovalnih informacij bodo določene v tehničnih specifikacijah za interoperabilnost (TSI) iz Direktive 2001/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti železniškega sistema za konvencionalne hitrosti.
[…]
(7) Prevozniki v železniškem prometu bi morali sodelovati pri zagotavljanju lažjega prehoda potnikov železniškega prometa od enega operaterja k drugemu s pomočjo izdaje enotnih vozovnic, če je to mogoče.
(8) Zagotavljanje informacij in vozovnic potnikom železniškega prometa bi moralo biti olajšano s prilagoditvijo računalniško podprtih sistemov skupni specifikaciji.
(9) Nadaljnji razvoj sistemov za potovalne informacije in rezervacije bi moral potekati skladno s TSI.
[…]
(21) Ta uredba ne bi smela posegati v Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov.“
11. Člen 1(a) Uredbe št. 1371/2007 z naslovom „Vsebina“ določa:
„Ta uredba vsebuje pravila v zvezi z:
(a) informacijami, ki jih morajo zagotavljati prevozniki v železniškem prometu, s sklepanjem pogodb o prevozu, z izdajanjem vozovnic in delovanjem računalniško podprtega sistema informiranja in rezervacij za železniški promet.“
12. Člen 8 Uredbe št. 1371/2007 z naslovom „Potovalne informacije“ določa:
„1. Na zahtevo potnika prevozniki v železniškem prometu in prodajalci vozovnic, ki v imenu enega ali več prevoznikov v železniškem prometu ponujajo prevozne pogodbe, brez poseganja v člen 10 zagotovijo vsaj informacije, določene v delu I Priloge II v zvezi s potovanji, za katera zadevni prevoznik v železniškem prometu ponuja prevozno pogodbo. Prodajalci vozovnic, ki v svojem imenu nudijo prevozne pogodbe, in organizatorji potovanj zagotovijo te informacije, če so na razpolago.
2. Prevozniki v železniškem prometu med potovanjem zagotovijo potnikom vsaj informacije, določene v delu II Priloge II.
3. Informacije iz odstavkov 1 in 2 se zagotovijo v najprimernejši obliki. V zvezi s tem se upoštevajo zlasti potrebe slabovidnih in/ali slušno prizadetih ljudi.“
13. Člen 10(1) Uredbe št. 1371/2007 z naslovom „Sistemi za potovalne informacije in rezervacije“ določa:
„Prevozniki v železniškem prometu in prodajalci vozovnic za zagotavljanje informacij in izdajo vozovnic, na katere se nanaša ta uredba, uporabijo CIRSRT, ki bo oblikovan po postopkih iz tega člena.“(8)
14. Člen 18(1) Uredbe št. 1371/2007 z naslovom „Pomoč“ določa:
„Prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec postaje v primeru zamude pri prihodu ali odhodu obvesti potnike o stanju in o predvidenem času odhoda in prihoda takoj, ko so te informacije na voljo.“
15. Priloga II k Uredbi št. 1371/2007 vsebuje seznam minimalnih informacij, ki jih zagotavljajo prevozniki v železniškem prometu in/ali prodajalci vozovnic. V skladu s tem seznamom informacije pred začetkom potovanja vključujejo „vozne rede in pogoje najhitrejšega potovanja“ in „vozne rede in pogoje potovanja po najugodnejših cenah“. Informacije med potovanjem vključujejo „storitve na vlaku“, „naslednjo postajo“, „zamude“, „glavne povezovalne storitve“ in „varnost in vprašanja o varnosti“.
B – Nacionalno pravo
16. Člen 54 Eisenbahngesetz (v nadaljevanju: EisbG) določa:
„(2) Cilj določb šestega dela tega zakona je zagotoviti gospodarno in učinkovito uporabo železniških prog v Avstriji
1. z vzpostavitvijo enakopravne in delujoče konkurence na trgu železniškega prometa med prevozniki v železniškem prometu na glavnih železniških progah in sekundarnih železniških progah, ki se povezujejo z drugimi glavnimi ali sekundarnimi železniškimi progami,
2. s spodbujanjem vstopa novih prevoznikov na trg železniškega prometa,
3. z zagotavljanjem dostopa do železniške infrastrukture upravičencem,
4. z zagotavljanjem nadzora nad konkurenco zaradi varstva upravičencev do dostopa do železniškega omrežja pred zlorabo prevladujočega položaja.“
17. Člen 58 EisbG določa:
„(1) Podjetje, ki upravlja železniško infrastrukturo, mora brez razlikovanja upravičencev do dostopa zaradi dostopa do železniške infrastrukture poleg dostopa samega dati kot minimalni paket storitev na razpolago te storitve:
[…]
2. vodenje vlakovnega prometa, vključno s […] sporočanjem in zagotavljanjem informacij o vožnjah vlakov;
3. tiste storitve komunikacijskih in informacijskih sistemov, brez katerih upravičenci iz pravnih, dejanskih ali gospodarskih razlogov ne morejo uresničevati pravice do dostopa.
[…]
(4) Podjetje, ki upravlja železniško infrastrukturo, lahko upravičencem do dostopa zaradi dostopa do železniške infrastrukture da na razpolago naslednje storitve, vendar pa tega ni dolžno storiti:
1. zagotovitev dostopa do telekomunikacijskega omrežja, ki bi bil širši od tistega iz odstavka 1, točka 3;
2. zagotovitev dodatnih informacij; […]“
III – Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje
18. Družba Westbahn Management GmbH (v nadaljevanju: Westbahn Management) namerava opravljati storitve v železniškem potniškem prometu na progi Dunaj Westbahnhof (dunajska zahodna železniška postaja)–Salzburg Hauptbahnhof (salzburška glavna železniška postaja). Z odločbo zveznega ministrstva za promet, inovacije in tehnologijo z dne 29. maja 2009 je bila družbi Westbahn Management izdana licenca za opravljanje teh storitev.
19. Družba ÖBB Holding AG je edini delničar družbe ÖBB-Infrastruktur AG in družbe ÖBB-Personenverkehr AG. Prva je največja upravljavka železniške infrastrukture v Avstriji in odgovorna za upravljanje večine avstrijskega železniškega omrežja, vključno s progo Dunaj–Salzburg. Je tudi tožena stranka v postopku v glavni stvari. Družba ÖBB-Personenverkehr AG je vodilno podjetje na trgu potniškega prometa v Avstriji in nekdanji državni monopolist.
20. Družba ÖBB-Infrastruktur AG razpolaga s sprotnimi podatki o vseh vlakih, ki vozijo v avstrijskem železniškem omrežju, za katero je odgovorna. Ti sprotni podatki vključujejo dejanski položaj vlaka, pa tudi ure prihodov, voženj mimo in odhodov za nadaljnjo predvideno pot vlaka. Vključujejo tudi informacije, kot so nepričakovane zamude in odpovedi.
21. Družba ÖBB-Infrastruktur AG vsakemu prevozniku v železniškem prometu sporoča sprotne podatke, ki se nanašajo na njegove vlake, ne pa sprotnih podatkov za druge prevoznike v železniškem prometu, ki poslujejo v avstrijskem železniškem omrežju. Toda družba ÖBB-Infrastruktur AG na elektronskih prikazovalnikih na večjih postajah prikazuje sprotne podatke vseh prevoznikov v železniškem prometu, ki poslujejo v omrežju.
22. Družba Westbahn Management je od družbe ÖBB-Infrastruktur AG zahtevala, naj ji daje na razpolago sprotne podatke drugih prevoznikov v železniškem prometu, tako da bi lahko v prihodnje svoje potnike obveščala o dejanskih urah odhodov povezovalnih vlakov ob upoštevanju nepričakovanih zamud in odpovedi. Družba ÖBB-Infrastruktur AG je to zahtevo zavrnila z dopisom z dne 22. oktobra 2010. Sklicevala se je na to, da prevozniku v železniškem prometu, ki je podal zahtevo, načeloma posreduje le pripadajoče podatke, in je družbi Westbahn Management predlagala, naj z različnimi zadevnimi prevozniki v železniškem prometu doseže sporazum, v katerem bi ti prevozniki privolili v razkritje svojih podatkov.
23. Vendar tak sporazum med družbama Westbahn Management in ÖBB-Personenverkehr AG ni bil dosežen, ker je druga zavrnila sklenitev takega sporazuma. Družba Westbahn Management je zato vložila tožbo proti družbi ÖBB-Infrastruktur AG pri Schienen-Control Kommission v postopku spremljanja konkurence.
24. Schienen-Control Kommission je na podlagi člena 267 PDEU Sodišču predložilo v predhodno odločanje ti vprašanji:
„1. Ali je treba člen 8(2) v povezavi z delom II Priloge II k Uredbi (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu razlagati tako, da morajo informacije o glavnih povezovalnih storitvah poleg objavljenih ur odhoda zajemati tudi objave o zamudah ali odpovedih teh povezovalnih vlakov?
2. Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: ali je treba člen 5 v povezavi s Prilogo II k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2001/14/ES z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala ob upoštevanju člena 8(2) v povezavi z delom II Priloge II k Uredbi (ES) št. 1371/2007 razlagati tako, da mora upravljavec železniške infrastrukture prevoznikom v železniškem prometu nediskriminatorno dajati na razpolago sprotne podatke o vlakih drugih prevoznikov v železniškem prometu, če gre pri teh vlakih za glavne povezovalne storitve v smislu dela II Priloge II k Uredbi (ES) št. 1371/2007?“
25. Pisna stališča so predložile družbi Westbahn Management in ÖBB-Infrastruktur AG, poljska vlada in Evropska komisija. Obravnave, ki je potekala 21. marca 2012, so se udeležile vse razen poljske vlade.
IV – Analiza
A – Uvodne ugotovitve
1. Dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe
26. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišče pri presoji, ali je predložitveni organ sodišče po členu 267 PDEU, ki je izključno vprašanje, ki se nanaša na pravo Unije, upošteva vse elemente, kot so zakonska podlaga organa, njegova stalnost, obvezna narava njegove sodne pristojnosti, kontradiktornost postopka, uporaba pravnih pravil s strani organa in njegova neodvisnost.(9)
27. Schienen-Control Kommission je v predlogu za sprejetje predhodne odločbe Sodišču predložilo podrobne informacije o ureditvi, v skladu s katero je bilo ustanovljeno, svoji sestavi, postopku odločanja in poslovniku.
28. Schienen-Control Kommission je bilo stalno ustanovljeno v skladu z zveznim zakonom in sodno pristojnostjo, ki je obvezna, zajema pa reševanje sporov, ki se nanašajo na trge železniškega prometa, naštete v upoštevnem zveznem zakonu. Sestavljajo ga trije člani, vsak pa ima nadomestnega člana. Predsednika in njegovega namestnika, ki morata biti sodnika, v Schienen-Control Kommission imenuje zvezni pravosodni minister. Druga člana in nadomestna člana imenuje zvezna vlada. Člani ne smejo biti ministri ali državni sekretarji zvezne vlade ali vlad zveznih dežel in morajo biti neodvisni od strank, povezanih z dejavnostmi Schienen-Control Kommission.
29. Schienen-Control Kommission zavezuje splošni zakon o upravnem postopku. Postopek pred Schienen-Control Kommission je kontradiktoren in je lahko v obliki obravnave, na katero se povabijo priče in izvedenci. Odločitev Schienen-Control Kommission ni mogoče razveljaviti z upravnimi odločbami, dopustna pa je vložitev tožbe na Verwaltungsgerichtshof (upravno sodišče).
30. Sodišče je že obravnavalo vprašanje sodne narave avstrijskih neodvisnih sodišč.(10) Ob upoštevanju te sodne prakse in načina ustanovitve Schienen-Control Kommission ter funkcij, ki sem jih opisal zgoraj, je ta nedvomno „sodišče“ v smislu člena 267 PDEU. Schienen-Control Kommission je bilo ustanovljeno v skladu z zakonom, njegovi člani so neodvisni, uporablja pa pravna pravila in kontradiktoren postopek z obvezno naravo njegove sodne pristojnosti.(11) Ti elementi zadoščajo za izpolnjevanje pogojev iz sodne prakse Sodišča glede člena 267 PDEU.
2. Poslovne skrivnosti in varstvo podatkov
31. Družbi Westbahn Management in ÖBB-Infrastruktur AG si v pisnih stališčih nasprotujeta glede vprašanja, ali so po avstrijskem pravu informacije o zamudah in odpovedih vlakov poslovna skrivnost. Prav tako si nasprotujeta glede tega, ali so te informacije varovane kot osebni podatki v skladu z avstrijskim pravom in Direktivo 95/46.
32. V zvezi s prvim vprašanjem bom začel z ugotovitvijo, da Sodišče ni pristojno za to, da daje usmeritve glede pomena nacionalnih predpisov. Glede na to, da je varstvo poslovnih skrivnosti splošno načelo prava Unije(12), in ker se obravnavani spor nanaša na razlago zakonodaje Unije, je v skladu z avstrijskim pravom varstvo poslovnih skrivnosti treba razlagati v skladu s pravom Unije.(13)
33. Menim, da se v skladu s pravom unije informacije štejejo za poslovno skrivnost, če vsebujejo podatke o dejavnosti podjetja, katerih razkritje mu lahko povzroči veliko škodo.(14) Informacije morajo biti tudi zaupne.(15) To potrjuje sodba Sodišča o pomenu povezanega pojma varstva zaupnih podatkov, v kateri je navedeno, da bi pri spornih informacijah njihovo razkritje „lahko škodilo zakonitim gospodarskim interesom podjetij“.(16) Menim, da ne more biti „legitimno“ zadržati informacije, katerih razpoložljivost zakonodajalec Unije šteje za potrebno v okviru liberalizacije železniškega prometa.(17)
34. Menim, da informacije o zamudah in odpovedih vlakov niso zaupne ne zvezi z zadevnimi podjetji ne v zvezi s potniki. Nasprotno, njihova dostopnost je pogoj za dobro delujoč železniški prometni sistem, ki temelji na številnih ponudnikih storitev ter na interoperabilnosti storitev in omrežij. Družba ÖBB-Infrastruktur AG jih prikazuje na zaslonih na postajah. Kot je v pisnih stališčih navedla družba Westbahn Management, to niso občutljivi podatki. Njihovo razkritje ne škoduje „zakonitim“ gospodarskim interesom družbe ÖBB-Infrastruktur AG, saj je cilj Direktive 2001/14 odprtje železniških omrežij konkurenci.
35. V zvezi s pravom Unije o varstvu podatkov in informacijami o zamudah in odpovedih vlakov prav tako povzemam trditve družbe Westbahn Management. Kot namreč izhaja iz enajste uvodne izjave in členov 1 in 2, Direktiva 95/46 varuje le osebne podatke.(18) Po členu 2(a) Direktive 95/46 osebni podatek pomeni „katero koli informacijo, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo (‚posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki‘); določljiva oseba je tista, ki se lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali socialno identiteto“. To se odraža tudi v členu 8 Listine EU.
36. Informacije, ki jih ima podjetje glede zamud in odpovedi vlakov, zato niso predmet tega varstva, saj ne gre za osebne podatke. Člen 39 PEU se prav tako nanaša na „varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov“, člen 16(2) PDEU pa na „varstvo posameznikov“ pri obdelavi osebnih podatkov. Družba Westbahn Management ne zahteva niti podatkov o potnikih niti podatkov o drugih ponudnikih storitev, ampak le o tem, ali so predvidene povezovalne storitve dejansko na voljo.
B – Prvo vprašanje za predhodno odločanje
37. Schienen-Control Kommission želi s prvim vprašanjem izvedeti, ali je v skladu s členom 8(2) Uredbe št. 1371/2007 prevoznik v železniškem prometu dolžan dati na razpolago potnikom, ki ravnokar potujejo, informacije o zamudah in odpovedih povezovalnih vlakov, zlasti drugih prevoznikov v železniškem prometu.
38. Cilji Uredbe št. 1371/2007, ki se upoštevajo pri razlagi člena 8(2), so povzeti v uvodnih izjavah. V okviru skupne prometne politike je pomembno zagotoviti uporabniške pravice potnikov v železniškem prometu ter izboljšati kakovost in učinkovitost storitev železniškega prevoza potnikov (uvodna izjava 1). Prav tako je treba doseči visoko raven varstva potrošnikov (uvodna izjava 2), pravice potnika, ki je v železniškem prometu šibkejša stran prevozne pogodbe, pa bi bilo zato treba v tem pogledu zaščititi (uvodna izjava 3). Mednje spada pravica do prejemanja informacij v zvezi s prevozno storitvijo pred potovanjem in med njim, in če je le mogoče, kar se da hitro (uvodna izjava 4).
39. Dalje, kot je mogoče razumeti iz uvodnih izjav 5, 8 in 9 Uredbe št. 1371/2007, je njen namen olajšati dostop do teh informacij na čezmejni ravni. Temu cilju sledi tudi vzpostavitev pogojev za spodbujanje interoperabilnosti nacionalnih sistemov in uvajanje evropskih standardov, kot je predvideno v Direktivi 2008/57, zlasti njenem členu 1. Predhodnica Direktive 2008/57, to je Direktiva 2001/16, je omenjena v uvodni izjavi 5 Uredbe št. 1371/2007(19) in v okviru informacij o vožnjah. Namen tega sistema je spodbujati potovanja z vlaki po vsej Evropi z uporabo več prevoznikov. Razpoložljivost informacij o nepričakovanih zamudah in odpovedih je bistvena za doseganje tega cilja.
40. Z ozko razlago določb dela II Priloge II Uredbe št. 1371/2007 o informacijah, ki jih je treba zagotoviti med vožnjo z vlakom, bi bile informacije v zvezi z glavnimi povezovalnimi storitvami, do katerih so potniki upravičeni, omejene na ure odhoda, navedene na voznem redu. Taka razlaga pa bi bila v nasprotju z interesi potnikov in ne bi omogočala doseganja ciljev Uredbe št. 1371/2007, ki med drugim vključujejo pravico, da prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec postaje ob zamudi pri prihodu ali odhodu potnike o tem obvesti, takoj ko so te informacije na voljo (poleg uvodne izjave 4 glej tudi člen 18(1) Uredbe št. 1371/2007).
41. Dalje, kot je bilo navedeno v pisnih stališčih Komisije, bi nasprotna razlaga pomenila, da je treba potnike med vožnjo obveščati le o predvidenem voznem redu glavnih povezovalnih storitev. Te informacije bi bile nekoristne, če bi med vožnjo prišlo do zamud ali odpovedi. Kot je navedla poljska vlada, informacije, zagotovljene med vožnjo, ne morejo biti le ponovitev tistih, ki so bile zagotovljene pred njo.
42. V členu 8 Uredbe št. 1371/2007 zakonodajalec Unije razlikuje med informacijami, do katerih so potniki upravičeni, preden se potovanje začne (glej člen 8(1) in del I Priloge II), in informacijami, do katerih so upravičeni med potovanjem (člen 8(2) in del II Priloge II). Če se vsebina informacij, potrebnih pred potovanjem, ne bi razlagala kot statična, vsebina informacij med potovanjem pa kot dinamična, razlikovanje zakonodajalca Unije med informacijami pred potovanjem in med njim ne bi imelo smisla. Informacije, ki jih potnik potrebuje pred potovanjem in med njim, običajno niso enake.
43. Del I Priloge II k Uredbi št. 1371/2007 se izrecno sklicuje na vse „dejavnosti, ki lahko privedejo do prekinitev ali zamud prevoznih storitev“. Kot je navedla poljska vlada, bi se ob neupoštevanju cilja Uredbe št. 1371/2007, torej doseganja visoke ravni varstva potrošnikov (glej uvodno izjavo 2), zmanjšale pravice potnikov, če zamude in odpovedi ne bi spadale med te „dejavnosti“. Prav tako bi bilo v nasprotju s cilji Uredbe št. 1371/2007, če bi se sporočitev informacij namerno odlašala, dokler potnik ne bi prispel na postajo, na kateri bi hotel vstopiti na povezovalni vlak in bi šele na prikazovalnem zaslonu videl, da ima vlak zamudo.
44. Komisija je v pisnih stališčih navedla tudi, da bi ozka razlaga informacij, do katerih so potniki upravičeni, preprečevala prehod potnikov in tako ogrozila cilj člena 9(1) Uredbe št. 1371/2007 in uvodne izjave 7, namreč spodbujanje nakupa enotnih vozovnic. Člen 9(1) določa, da „prevozniki v železniškem prometu in prodajalci vozovnic ponujajo vozovnice, enotne vozovnice in rezervacije, če so na razpolago“, v uvodni izjavi 7 pa je navedeno še, da bo izdaja enotnih vozovnic „zagotavljala lažji prehod potnikov železniškega prometa od enega operaterja k drugemu“. Strinjam se s trditvijo Komisije. Tako odvračanje ne bi bilo skladno s cilji skupne prometne politike, navedene v uvodni izjavi 1 Uredbe št. 1371/2007, in bi povzročilo, da bi se potniki raje odločali za večje prevoznike v železniškem prometu, ki pokrivajo vse sektorje potovanja in ki bi zato lahko med celotnim potovanjem zagotavljali celovite informacije.
45. Končno, družba ÖBB-Infrastruktur AG se je na obravnavi sklicevala na težave pri izbiri sprotnih podatkov v zvezi s povezovalnimi vlaki, ki bi bili koristni za prevoznika, kot je družba Westbahn Management. Pojasnjeno je bilo, da družba ÖBB-Infrastruktur AG med informacijami, ki jih ima, ne bi mogla izbrati ustreznih sprotnih podatkov; prenos vseh bi za družbo Westbahn Management pomenil poplavo informacij in njihovo neuporabnost.
46. Zadošča ugotovitev, da je obveznost zagotavljanja informacij, ki jo nalagata člen 8(2) in del II Priloge II k Uredbi št. 1371/2007, omejena na glavne povezovalne storitve. Taka razlaga je v skladu z načelom sorazmernosti, družba ÖBB-Infrastruktur AG pa lahko najde napotke o načinu posredovanja sprotnih podatkov o zamudah in odpovedih v celotnem železniškem omrežju v členu 8(3) Uredbe št. 1371/2007. Ta določa, da se informacije iz člena 8(1) in (2) „zagotovijo v neprimernejši obliki“. Kot je ugotovila Komisija, to pomeni, da mora družba ÖBB-Infrastruktur AG informacije izbirati preudarno in zagotoviti, da bodo objavljene informacije koristne za potnike. To je dodatno pojasnjeno v členu 18 Uredbe št. 1371/2007, ki označuje informacije o „zamudi pri prihodu ali odhodu“ kot informacije, o katerih „bodo potniki obveščeni“, in to „takoj, ko so te informacije na voljo“. Zagotavljati jih morata „prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec postaje“.
C – Drugo vprašanje za predhodno odločanje
47. Z drugim vprašanjem želi Schienen-Control Kommission v bistvu izvedeti, ali je upravljavec železniške infrastrukture dolžan prevoznikom v železniškem prometu posredovati sprotne podatke o glavnih povezovalnih storitvah drugih ponudnikov storitev v železniškem prometu.
48. Z vprašanjem se tako želi izvedeti, ali ima upravljavec železniške infrastrukture v skladu z Direktivo 2001/14 povezano obveznost, da prevoznikom v železniškem prometu daje na voljo informacije, ki jih morajo ti zagotoviti v skladu s členom 8(2) Uredbe št. 1371/2007.
49. Na to vprašanje bi odgovoril pritrdilno. Kot trdi poljska vlada, se Direktiva 2001/14 ne sme razlagati tako, da bi se s tem ovirali cilji, predvideni v Uredbi št. 1371/2007.
50. Kakor je Komisija prav tako navedla v pisnih stališčih, so v skladu s členom 5 Direktive 2001/14 prevozniki v železniškem prometu brez razlikovanja upravičeni do minimalnega paketa dostopa do infrastrukture in do dostopa po tirih do objektov, potrebnih za izvajanje železniških storitev, ki so navedeni v Prilogi II k Direktivi 2001/14. V skladu s točko 1(d) Priloge II k Direktivi 2001/14 te informacije vključujejo „sporočanje in zagotavljanje informacij o vožnjah vlakov“.
51. Točko 1(d) je treba brati skupaj s točko 1(e) Priloge II k Direktivi 2001/14, v skladu s katero se prevoznikom v železniškem prometu zagotovijo „vse druge informacije, potrebne za izvajanje ali opravljanje prevoznih storitev, za katere so bile zmogljivosti dodeljene“.
52. Besedilo teh določb kaže na razlago, v skladu s katero so prevozniki v železniškem prometu, kot je družba Westbahn Management, upravičeni do sprotnih podatkov. Večje povezovanje železniškega sektorja Unije je bistveni element za dokončno vzpostavitev notranjega trga (glej uvodno izjavo 1 Direktive 2001/14). Ob upoštevanju tega cilja je treba točko 1(e) Priloge II k Direktivi 2001/14 razlagati tako široko, da bi bile zajete vse vrste informacij, ki so potrebne za opravljanje storitev železniškega prometa in ki jih je mogoče pridobiti le od upravljavca železniške infrastrukture.
53. Družba Westbahn Management „potrebuje“ sprotne podatke, zato da lahko izpolni obveznosti iz Uredbe št. 1371/2007 in zagotavlja konkurenčno storitev. Vodilni položaj družbe ÖBB-Personenverkehr AG na trgu storitev železniškega prometa in njen odnos z družbo ÖBB-Infrastruktur AG, članico iste skupine družb, sta upoštevna pri presoji informacij, ki jih družba Westbahn Management „potrebuje“ za „izvajanje ali opravljanje“ železniških prevoznih storitev. V praksi to preprosto vključuje sprotne podatke, tako da lahko družba Westbahn Management učinkovito konkurira na trgu.
54. Široka razlaga tu predstavljenega pojma „potrebno“ je zlasti primerna ob upoštevanju načina reorganizacije železniškega sektorja zaradi liberalizacije. To vprašanje je povezano z domnevno odvisnostjo družbe ÖBB-Infrastruktur AG od družbe ÖBB-Personenverkehr AG, ki ima vodilni položaj na trgu. Sodišče bo obravnavalo to vprašanje v še nerešeni zadevi Komisija proti Avstriji (C‑555/10).
55. Ob upoštevanju dejstva, da družbi ÖBB-Infrastruktur AG in ÖBB-Personenverkehr AG spadata v isto skupino družb, se prav tako sprašujem, ali se informacije, ki jih zagotavlja družba ÖBB-Infrastruktur AG kot upravljavka železniške infrastrukture, zagotavljajo brez razlikovanja. Kot je na obravnavi poudarila družba Westbahn Management, bodo potniki, ki potujejo z družbo ÖBB-Personenverkehr AG, prejeli boljše storitve kakor tisti, ki potujejo z družbo Westbahn Management. Potniki družbe ÖBB-Personenverkehr AG bodo prejeli sprotne podatke o nepričakovanih zamudah in odpovedih vlakov družbe ÖBB-Personenverkehr AG, ki tvorijo glavnino storitev železniškega prometa, potniki, ki potujejo z družbo Westbahn Management, pa jih ne bodo prejeli.
V – Predlog
56. Na podlagi zgornjih preudarkov Sodišču predlagam, naj na vprašanji, ki ju je predložilo Schienen-Control Kommission, odgovori:
1. Člen 8(2) v povezavi z delom II Priloge II k Uredbi (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu je treba razlagati tako, da morajo informacije o glavnih povezovalnih storitvah poleg objavljenih ur odhoda zajemati tudi obvestilo o zamudah ali odpovedih teh povezovalnih vlakov.
2. Člen 5 v povezavi s Prilogo II k Direktivi 2001/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti in naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture [ter podeljevanju varnostnega spričevala] ob upoštevanju člena 8(2) v povezavi z delom II Priloge II k Uredbi št. 1371/2007 je treba razlagati tako, da mora upravljavec železniške infrastrukture prevoznikom v železniškem prometu nediskriminatorno dajati na razpolago sprotne podatke o vlakih drugih prevoznikov v železniškem prometu, če gre pri teh vlakih za glavne povezovalne storitve v smislu dela II Priloge II k Uredbi št. 1371/2007.