Tožba, vložena 5. marca 2010 - Italija proti Komisiji

(Zadeva T-117/10)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Italijanska republika (zastopnika: P. Gentili, avvocato dello Stato, G. Palmieri, avvocato dello Stato)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožeče stranke

Odločbo Evropske komisije št. C(2009) 10350 z dne 22.12.2009 v zvezi ukinitvijo deleža udeležbe Evropskega sklada za regionalni razvoj, namenjene Italiji za operativni program POR Apulija Cilj 1 2000-06, naj se razglasi za nično;

plačilo stroškov naj se naloži Evropski komisiji.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Italijanska republika pred Splošnim sodiščem Evropske unije izpodbija odločbo Evropske komisije št. C(2009) 10350 z dne 22. decembra 2009, vročeno 23. decembra 2009, v zvezi ukinitvijo deleža udeležbe Evropskega sklada za regionalni razvoj, namenjene Italiji za operativni program POR Apulija Cilj 1 2000-06.

Italijanska republika v utemeljitev tožbe navaja te razloge:

Prvi razlog: kršitev člena 39(2)(c) in (3) Uredbe št. 1260/99¹ in člena 4 Uredbe št. 438/2001². V zvezi s tem navaja, da so revizorji Skupnosti ugotovili sistemske pomanjkljivosti pri pregledih na prvi ravni na podlagi nekaterih nepravilnosti, ki pri teh pregledih niso bile ugotovljene pri oddaji in izvajanju javnih naročil. Z izpodbijano odločbo sicer res niso bili ovrženi analitični nasprotni argumenti dežele, ki je z njimi izključila možnost sistemskih pomanjkljivosti, vendar pa je odločba vsebovala popravek v višini 10 % v skladu s členom 39 Uredbe št. 260/99, kakor da deželni nadzorni sistemi na prvi ravni ne bi bili v skladu z zahtevami iz člena 4 Uredbe št 438/2001. Komisija je tako kršila tudi načelo partnerstva.

Drugi razlog: kršitev člena 39(2)(c) in (3) Uredbe št. 1260/99 in člena 10 Uredbe št. 438/2001. Tožeča stranka poudarja, da je drugi razlog podoben prvemu, vendar se nanaša na preglede na drugi ravni, določene v členu 10 Uredbe št. 438/2001, glede katerih je revizor Skupnosti prav tako ugotovil sistemske pomanjkljivosti zaradi nepravilnosti, ki so bile ugotovljene v nekaterih vzorcih in niso bile sporočene, kljub temu da je dežela analitično ugovarjala vsem tem nepravilnostim z dejstvi in dokazi, ki se jih v izpodbijani odločbi ni izpodbijalo.

Tretji razlog: pomanjkljiva obrazložitev in dodatna kršitev člena 39(2) in (3) Uredbe št 1260/99. Izpodbijana odločba naj bi bila neveljavna zaradi pomanjkanja obrazložitve, ker ugotovitev o sistemski pomanjkljivosti, ki upravičuje popravek v višini 10 %, temelji na stanju, kot so ga obravnavali revizorji v letih 2007 in 2008, v celoti pa spregleda kvantitativni in kvalitativni napredek dežele, ki ga je ta dokumentirala do konca leta 2009, in nasprotnih argumentov glede določenih točk revizorjev, ki so bili navedeni v prejšnjih razlogih. Ugotovitev Komisije, da je bil Sklad resno ogrožen, je torej neutemeljen.

Četrti razlog: kršitev člena 12 Uredbe št 1260/99, prvega odstavka člena 4 Uredbe št. 438/2001 in člena 258 PDEU ter nepristojnost tožene stranke. Po mnenju tožeče stranke naj bi Komisija dala odločilni pomen domnevnim kršitvam predpisov, ki urejajo oddajo javnih naročil. Vendar v skladu s pravilno razlago člena 12 Uredbe 1260/99 in člena 4 Uredbe št 438/2001 sistematična kršitev teh pravil ne more neposredno privesti do pavšalnega popravka, ampak mora namesto tega dati pobudo za postopek za ugotavljanje kršitev, z ustrezno odložitvijo plačil v skladu s členom 32(3)(f) Uredbe št 1260/99, v zvezi z ukrepi, na katere se kršitev nanaša.

____________

¹ - Uredba Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih (UL L 161, str. 1).

² - Uredba Komisije (ES) št. 438/2001 z dne 2. marca 2001 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 glede sistemov upravljanja in nadzora pomoči, dodeljene v okviru Strukturnih skladov (UL L 63, str. 21).