SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 13. julija 2011(*)
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg butadienskega kavčuka in emulzijskega stiren‑butadienskega kavčuka – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES – Sodelovanje v kartelu – Odgovornost za kršitev – Globe – Teža in trajanje kršitve – Olajševalne okoliščine“
V zadevi T‑44/07,
Kaučuk a.s. s sedežem v Kralupih na Vltavi (Češka republika), ki sta jo sprva zastopala M. Powell in K. Kuik, nato M. Powell, solicitors,
tožeča stranka,
proti
Evropski komisiji, ki so jo sprva zastopali M. Kellerbauer, V. Bottka in O. Weber, nato M. Kellerbauer, V. Bottka in V. Di Bucci, zastopniki,
tožena stranka,
zaradi predloga za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2006) 5700 konč. z dne 29. novembra 2006 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 [ES] in člena 53 Sporazuma EGP (Zadeva št. COMP/F/38.638 – butadienski kavčuk in emulzijski stiren‑butadienski kavčuk) v delu, ki se nanaša na družbo Kaučuk a.s., ali podredno, za odpravo ali zmanjšanje globe, naložene družbi Kaučuk,
SPLOŠNO SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi F. Dehousse (poročevalec), v funkciji predsednika, I. Wiszniewska-Białecka, sodnica, in N. Wahl, sodnik,
sodna tajnica: K. Pocheć, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 14. oktobra 2009
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Komisija Evropskih skupnosti je z Odločbo C(2006) 5700 konč. z dne 29. novembra 2006 (Zadeva št. COMP/F/38.638 – butadienski kavčuk in emulzijski stiren‑butadienski kavčuk, v nadaljevanju: izpodbijana odločba) ugotovila, da je več podjetij s sodelovanjem v kartelu na trgu zgoraj navedenih proizvodov kršilo člen 81(1) ES in člen 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP).
2 Naslovniki izpodbijane odločbe so ta podjetja:
– Bayer AG s sedežem v Leverkusnu (Nemčija);
– The Dow Chemical Company s sedežem v Midlandu, Michigan (Združene države Amerike) (v nadaljevanju: Dow Chemical);
– Dow Deutschland Inc. s sedežem v Schwalbachu (Nemčija);
– Dow Deutschland Anlagengesellschaft mbH (nekdanje Dow Deutschland GmbH & Co. OHG) s sedežem v Schwalbachu;
– Dow Europe s sedežem v Horgnu (Švica);
– Eni SpA s sedežem v Rimu (Italija);
– Polimeri Europa SpA s sedežem v Brindisiju (Italija) (v nadaljevanju: Polimeri);
– Shell Petroleum NV s sedežem v Haagu (Nizozemska);
– Shell Nederland BV s sedežem v Haagu;
– Shell Nederland Chemie BV s sedežem v Rotterdamu (Nizozemska);
– Unipetrol a.s. s sedežem v Pragi (Češka republika);
– Kaučuk a.s. s sedežem v Kralupih na Vltavi (Češka republika);
– Trade-Stomil sp. z o.o. s sedežem v Lodžu (Poljska) (v nadaljevanju: Stomil).
3 Družbe Dow Deutschland, Dow Deutschland Anlagengesellschaft in Dow Europe so v celoti pod nadzorom, neposrednim ali posrednim, družbe Dow Chemical (v nadaljevanju vse skupaj: Dow) (točke od 16 do 21 obrazložitve izpodbijane odločbe).
4 Dejavnost družbe Eni v zvezi z zadevnimi proizvodi je sprva opravljala družba EniChem Elastomeri Srl, ki je bila pod posrednim nadzorom družbe Eni prek njene hčerinske družbe EniChem SpA (v nadaljevanju: EniChem SpA). Družba EniChem Elastomeri se je 1. novembra 1997 združila z družbo EniChem SpA. Družba Eni je nadzorovala 99,97 % družbe EniChem SpA. Družba EniChem SpA je 1. januarja 2002 prenesla svojo strateško kemično dejavnost (skupaj z dejavnostjo, povezano z butadienskim in emulzijskim stiren‑butadienskim kavčukom) na hčerinsko družbo Polimeri, ki je bila v njeni stoodstotni lasti. Družbo Polimeri od 21. oktobra 2002 neposredno in v celoti nadzira družba Eni. Družba EniChem SpA je 1. maja 2003 spremenila firmo v Syndial SpA (točke od 26 do 32 obrazložitve izpodbijane odločbe). Komisija v izpodbijani odločbi uporablja poimenovanje „EniChem“ za vse družbe v lasti družbe Eni (v nadaljevanju: EniChem) (točka 36 obrazložitve izpodbijane odločbe).
5 Družba Shell Nederland Chemie je hčerinska družba družbe Shell Nederland, ki je v celoti pod nadzorom družbe Shell Petroleum (točke od 38 do 40 obrazložitve izpodbijane odločbe).
6 Družba Kaučuk je bila ustanovljena leta 1997 z združitvijo družb Kaučuk Group a.s. in Chemopetrol Group a.s. Družba Unipetrol je 21. julija 1997 pridobila vsa sredstva, pravice in obveznosti združenih družb. Družba Unipetrol je lastnica 100 % kapitala družbe Kaučuk (točki 45 in 46 obrazložitve izpodbijane odločbe). Poleg tega je v izpodbijani odločbi navedeno, da je družbo Kaučuk (in njeno predhodnico Kaučuk Group) od leta 1991 do 28. februarja 2003 pri izvozu zastopala družba Tavorex s.r.o. (v nadaljevanju: Tavorex) s sedežem v Češki republiki. V izpodbijani odločbi je navedeno tudi, da je družba Tavorex od leta 1996 družbo Kaučuk zastopala na sestankih evropskega združenja za sintetični kavčuk (točka 49 obrazložitve izpodbijane odločbe).
7 Družba Stomil je glede na izpodbijano odločbo zastopala poljskega proizvajalca Chemical Company Dwory S.A. (v nadaljevanju: Dwory) pri njegovi izvozni dejavnosti najmanj 30 let, vsaj do leta 2001. V izpodbijani odločbi je še navedeno, da je družba Stomil v letih od 1997 do 2000 zastopala družbo Dwory na sestankih evropskega združenja za sintetični kavčuk (točka 51 obrazložitve izpodbijane odločbe).
8 Upoštevno obdobje kršitve je trajalo od 20. maja 1996 do 28. novembra 2002 (za družbe Bayer, Eni in Polimeri), od 20. maja 1996 do 31. maja 1999 (za družbe Shell Petroleum, Shell Nederland in Shell Nederland Chemie), od 1. julija 1996 do 28. novembra 2002 (za družbo Dow Chemical), od 1. julija 1996 do 27. novembra 2001 (za družbo Dow Deutschland), od 16. novembra 1999 do 28. novembra 2002 (za družbi Unipetrol in Kaučuk), od 16. novembra 1999 do 22. februarja 2000 (za družbo Stomil), od 22. februarja 2001 do 28. februarja 2002 (za družbo Dow Deutschland Anlagengesellschaft) in od 26. novembra 2001 do 28. novembra 2002 (za družbo Dow Europe) (točke od 476 do 485 obrazložitve in člen 1 izreka izpodbijane odločbe).
9 Butadienski kavčuk (v nadaljevanju: BK) in emulzijski stiren‑butadienski kavčuk (v nadaljevanju: SBK) sta vrsti sintetičnega kavčuka, ki se uporabljata zlasti pri proizvodnji pnevmatik. Ta proizvoda sta zamenljiva tako drug z drugim kot tudi z drugimi sintetičnimi kavčuki in z naravnim kavčukom (točke od 3 do 6 obrazložitve izpodbijane odločbe).
10 Poleg proizvajalcev, navedenih v izpodbijani odločbi, so na območju EGP manjše količine BK in SBK prodajali tudi drugi proizvajalci iz Azije in Vzhodne Evrope. Sicer pa veliki proizvajalci pnevmatik velik del BK proizvedejo sami (točka 54 obrazložitve izpodbijane odločbe).
11 Družba Bayer je 20. decembra 2002 navezala stik s službami Komisije in izrazila željo po sodelovanju na podlagi Obvestila Komisije o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov (UL 2002, C 45, str. 3, v nadaljevanju: obvestilo o ugodni obravnavi) glede BK in SBK. V zvezi s SBK je družba Bayer podala ustno izjavo, v kateri je opisala dejavnosti kartela. Ta izjava je bila posneta na kaseto (točka 67 obrazložitve izpodbijane odločbe).
12 Družba Bayer je 14. januarja 2003 podala ustno izjavo, v kateri je opisala dejavnost kartela v zvezi z BK. Ta izjava je bila posneta na kaseto. Družba Bayer je predložila tudi zapisnike sestankov odbora za BK evropskega združenja za sintetični kavčuk (točka 68 obrazložitve izpodbijane odločbe).
13 Komisija je 5. februarja 2003 družbi Bayer vročila odločbo o odobritvi pogojne imunitete pred globami (točka 69 obrazložitve izpodbijane odločbe).
14 Komisija je 27. marca 2003 v skladu s členom 14(3) Uredbe Sveta št. 17 z dne 6. februarja 1962, Prve uredbe o izvajanju členov [81 ES] in [82 ES] (UL 1962, 13, str. 204), v prostorih družbe Dow Deutschland & Co. opravila preveritveni obisk (točka 70 obrazložitve izpodbijane odločbe).
15 Komisija je med septembrom 2003 in julijem 2006 na podjetja, ki so navedena v izpodbijani odločbi, naslovila več zahtev po informacijah na podlagi člena 11 Uredbe št. 17 in člena 18 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 [ES] in 82 [ES] (UL 2003, L 1, str. 1) (točka 71 obrazložitve izpodbijane odločbe).
16 Družbi Dow Deutschland in Dow Deutschland & Co. sta se 16. oktobra 2003 srečali s službami Komisije in izrazili željo po sodelovanju na podlagi obvestila o ugodni obravnavi. Na tem srečanju je bila ustno predstavljena dejavnost kartela za BK in SBK. Ta predstavitev je bila posneta. Predan je bil tudi spis z dokumenti o kartelu (točka 72 obrazložitve izpodbijane odločbe).
17 Družba Dow Deutschland je bila 4. marca 2005 obveščena o namenu Komisije, da ji prizna zmanjšanje globe za 30 do 50 % (točka 73 obrazložitve izpodbijane odločbe).
18 Komisija je 7. junija 2005 začela postopek in podjetjem, ki so naslovniki izpodbijane odločbe – razen družbi Unipetrol – in družbi Dwory poslala prvo obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah. Prvo obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah je bilo sprejeto tudi zoper družbo Tavorex, vendar ji ni bilo vročeno, saj je bila od oktobra 2004 v stečaju. Postopek zoper njo je bil torej ustavljen (točki 49 in 74 obrazložitve izpodbijane odločbe).
19 Zadevna podjetja so predložila pisne pripombe v zvezi s tem prvim obvestilom o ugotovitvah o možnih kršitvah (točka 75 obrazložitve izpodbijane odločbe). Omogočen jim je bil tudi vpogled v spis v obliki zgoščenke ter dostop do ustnih izjav in z njimi povezanih dokumentov v prostorih Komisije (točka 76 obrazložitve izpodbijane odločbe).
20 Družba Manufacture française des pneumatiques Michelin (v nadaljevanju: Michelin) je 3. novembra 2005 vložila predlog za intervencijo. Pisne pripombe je predložila 13. januarja 2006 (točka 78 obrazložitve izpodbijane odločbe).
21 Komisija je 6. aprila 2006 na podjetja, ki so naslovniki izpodbijane odločbe, naslovila drugo obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah. Zadevna podjetja so v zvezi s tem predložila pisne pripombe (točka 84 obrazložitve izpodbijane odločbe).
22 Družba Michelin je 12. maja 2006 vložila pritožbo na podlagi člena 5 Uredbe Komisije (ES) št. 773/2004 z dne 7. aprila 2004 zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 81 [ES] in 82 [ES] (UL L 123, str. 18) (točka 85 obrazložitve izpodbijane odločbe).
23 Podjetja, ki so naslovniki izpodbijane odločbe, razen družbe Stomil, in družba Michelin so se 22. junija 2006 udeležili zaslišanja pred Komisijo (točka 86 obrazložitve izpodbijane odločbe).
24 Komisija je zaradi pomanjkanja dokazov o sodelovanju družbe Dwory v kartelu postopke v zvezi njo ustavila (točka 88 obrazložitve izpodbijane odločbe). Odločila se je tudi, da postopek prav tako ustavi v zvezi z družbo Syndial (točka 89 obrazložitve izpodbijane odločbe).
25 Poleg tega je Komisija, potem ko sta se sprva uporabljali dve številki zadev (COMP/E-1/38.637 za BK in COMP/E-1/38.638 za SBK), po prvem obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah uporabljala samo eno številko (COMP/F/38.638) (točki 90 in 91 obrazložitve izpodbijane odločbe).
26 Upravni postopek se je 29. novembra 2006 končal tako, da je Komisija sprejela izpodbijano odločbo.
27 V skladu s členom 1 izreka izpodbijane odločbe so ta podjetja s tem, da so v navedenih obdobjih sodelovala pri enotnem in trajajočem sporazumu, v okviru katerega so se dogovarjala o določitvi ciljnih cen, o razdelitvi kupcev na podlagi sporazumov o nenapadanju in o izmenjavi občutljivih poslovnih podatkov glede cen, konkurentov in kupcev v sektorjih BK in SBK, kršila člen 81 ES in člen 53 EGP:
(a) družba Bayer od 20. maja 1996 do 28. novembra 2002;
(b) družba Dow Chemical od 1. julija 1996 do 28. novembra 2002; družba Dow Deutschland od 1. julija 1996 do 27. novembra 2001; družba Dow Deutschland Anlagengesellschaft od 22. februarja 2001 do 28. februarja 2002; družba Dow Europe od 26. novembra 2001 do 28. novembra 2002;
(c) družba Eni od 20. maja 1996 do 28. novembra 2002; družba Polimeri od 20. maja 1996 do 28. novembra 2002;
(d) družba Shell Petroleum od 20. maja 1996 do 31. maja 1999; družba Shell Nederland od 20. maja 1996 do 31. maja 1999; družba Shell Nederland Chemie od 20. maja 1996 do 31. maja 1999;
(e) družba Unipetrol od 16. novembra 1999 do 28. novembra 2002; družba Kaučuk od 16. novembra 1999 do 28. novembra 2002;
(f) družba Stomil od 16. novembra 1999 do 22. februarja 2000.
28 Komisija je na podlagi dejanskih ugotovitev in pravne presoje, opravljene v izpodbijani odločbi, zadevnim podjetjem naložila globe, ki jih je določila v skladu z metodologijo, opisano v Smernicah o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člen[om] 65(5) Pogodbe ESPJ (UL 1998, C 9, str. 3, v nadaljevanju: Smernice) in v obvestilu o ugodni obravnavi.
29 V členu 2 izreka izpodbijane odločbe so naložene te globe:
(a) družbi Bayer: 0 EUR;
(b) družbi Dow Chemical: 64,575 milijona EUR, od tega:
(i) 60,27 milijona EUR solidarno z družbo Dow Deutschland;
(ii) 47,355 milijona EUR solidarno z družbama Dow Deutschland Anlagengesellschaft in Dow Europe;
(c) družbama ENI in Polimeri solidarno: 272,25 milijona EUR;
(d) družbam Shell Petroleum, Shell Nederland in Shell Nederland Chemie solidarno: 160,875 milijona EUR;
(e) družbama Unipetrol in Kaučuk solidarno: 17,55 milijona EUR;
(f) družbi Stomil: 3,8 milijona EUR.
30 Člen 3 izreka izpodbijane odločbe podjetjem, naštetim v členu 1 izreka, odreja, da – če še niso – takoj prekinejo kršitve, navedene v tem členu, in da se odslej vzdržijo vsakega dejanja ali ravnanja, opisanega v členu 1, ter vsakega ukrepa z enakim namenom ali učinkom.
Postopek in predlogi strank
31 Družba Kaučuk je v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 16. februarja 2007 vložila to tožbo.
32 Ker eden od članov senata ni mogel opravljati sodniške funkcije, je bil s sklepom predsednika Splošnega sodišča z dne 2. aprila 2009 za dopolnitev senata določen N. Wahl.
33 Na podlagi poročila sodnika poročevalca je Splošno sodišče (prvi senat) odločilo, da začne ustni postopek.
34 Splošno sodišče je v okviru ukrepov procesnega vodstva, določenih v členu 64 Poslovnika Splošnega sodišča, Komisijo pozvalo, naj predloži nekatere dokumente. Komisija je naloženo izpolnila v določenem roku.
35 Stranki sta ustno podali navedbe in odgovorili na vprašanja Splošnega sodišča na obravnavi 14. oktobra 2009.
36 Družba Kaučuk Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– člene od 1 do 3 izpodbijane odločbe razglasi za nične v celoti ali v delu, v katerem se nanašajo nanjo;
– podredno, člen 2 izpodbijane odločbe razglasi za ničen v delu, v katerem družbi Kaučuk nalaga globo 17,55 milijona EUR, in določi znatno nižjo globo;
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
37 Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– družbi Kaučuk naloži plačilo stroškov.
Pravo
38 Tožba družbe Kaučuk je oprta na sedem tožbenih razlogov. Družba Kaučuk s prvim tožbenim razlogom trdi, da je Komisija ravnala napačno s tem, da jo je štela za odgovorno za ravnanje družbe Tavorex. Družba Kaučuk z drugim tožbenim razlogom ugotavlja, da ni dokazov o sodelovanju družbe Tavorex pri sporazumih o določitvi cen in o razdelitvi trga. Tretji tožbeni razlog se nanaša na očitno napako Komisije pri presoji v zvezi s sodelovanjem družbe Tavorex v kartelu v primerjavi z rešitvijo, ki je obveljala glede družbe Dwory. Četrti tožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo konkurenčnega prava Skupnosti glede družb Tavorex in Kaučuk. S petim tožbenim razlogom družba Kaučuk zatrjuje, da je Komisija očitno napačno uporabila pravo in storila napako pri presoji glede sodelovanja družbe Kaučuk pri kršitvi v zvezi z BK. Šesti tožbeni razlog se nanaša na neobstoj kršitve, storjene iz malomarnosti ali naklepno. Nazadnje, družba Kaučuk s sedmim tožbenim razlogom zatrjuje napačno uporabo prava in napako pri presoji pri uporabi Smernic.
39 Najprej je treba preučiti drugi tožbeni razlog družbe Kaučuk.
Drugi tožbeni razlog: neobstoj dokazov o sodelovanju družbe Tavorex pri sporazumih o določitvi cen in o razdelitvi trga
Trditve strank
– Trditve družbe Kaučuk
40 Družba Kaučuk najprej opozarja na sodno prakso v zvezi z dokaznim bremenom Komisije. Zlasti meni, da je treba previdno obravnavati izpovedbe podjetij, ki so jih ta pripravila z zunanjimi svetovalci v okviru obvestila o ugodni obravnavi.
41 Dalje družba Kaučuk, prvič, v bistvu poudarja, da izpodbijana odločba vsebuje le malo natančnih dokazov o sodelovanju družbe Tavorex pri kršitvi. Navaja zlasti točke 125, 141 in od 155 do 159 obrazložitve izpodbijane odločbe in meni, da so izjave, navedene v teh točkah, nedoločne. Poleg tega naj bi bile v nasprotju z dejstvi.
42 Drugič, družba Kaučuk izpodbija neposredno vpletenost gospoda T. (Tavorex) v kartelu 15. in 16. novembra 1999. Predvsem trdi, da so številke v zvezi z njo, ki so se pojavile v ročnih zapiskih gospoda N. (Dow), in dejstva, navedena v izjavi družbe Dow, napačni. Družba Kaučuk je v zvezi s tem predložila razpredelnico, pri čemer poudarja zlasti nedoslednost, ki naj bi bila razvidna na podlagi primerjave dejanskih podatkov o prodaji družb Bridgestone in Michelin v letih 1999 in 2000. Obstajala naj bi tudi večja odstopanja glede drugih kupcev. Družba Kaučuk na podlagi tega sklepa, da ti zapiski najverjetneje odražajo ocene gospoda N. Poleg tega navaja, da dokazi v spisu v nasprotju s trditvami družbe Dow kažejo, da 16. novembra 1999 ni bilo nobenega neformalnega sestanka. Natančneje, družba Kaučuk navaja, da je gospod P. (Bayer) iz Frankfurta (Nemčija) odpotoval 16. novembra 1999 ob 16. uri. Družba Kaučuk domneva, da če bi prišlo do neformalnega sestanka, bi ta potekal 15. novembra 1999 zvečer. Noben dokument naj ne bi dokazoval, da je bil gospod T. takrat navzoč. Gospod T. naj bi se udeležil samo uradnega sestanka 16. novembra 1999. Nazadnje, družba Kaučuk poudarja, da dejstvo, da družba Bayer potrjuje izjavo družbe Dow, nima nobene dokazne vrednosti glede družbe Tavorex in torej glede nje same.
43 Tretjič, družba Kaučuk trdi, da v zvezi z njo ne obstaja noben dokaz o enotni in trajajoči kršitvi od 15. in 16. novembra 1999. Glede tega opozarja, da Komisija, potem ko je ugotovila odločilen preobrat na sestanku novembra 1999, ki naj bi sprožil kršitev v zvezi z BK in SBK, poudarja tri sestanke, ki naj bi se zgodili leta 2000, dva, ki naj bi se zgodila leta 2001, in dva, ki naj bi se zgodila leta 2002. Vendar naj Komisija glede sestankov 31. avgusta in 1. septembra 2000 v Pragi, 30. novembra in 1. decembra 2000 v Frankfurtu ter 26. in 27. novembra 2001 v Hamburgu (Nemčija) ne bi ugotovila, da je družba Kavčuk sodelovala pri nezakonitih razpravah. Družba Kaučuk glede sestanka 2. in 3. septembra 2002 v Pragi poudarja, da Komisija kljub udeležbi družbe Dwory pri navedenem sestanku ni ugotovila, da je ta sodelovala pri enotni in trajajoči kršitvi (opomba 161 izpodbijane odločbe). Družba Kaučuk meni, da bi morala Komisija enako ugotoviti glede nje. Poleg tega naj bi bili odgovori, ki so jih podali zaposleni pri družbi Dow, nedoločni in dvoumni ali celo v neskladju s prvimi izjavami, ki so bile podane samostojno. Nazadnje, kar zadeva sestanek 28. in 29. novembra 2002 v Londonu (Združeno kraljestvo), naj ne bi bilo nikakršne nedovoljene razprave. Družba Kaučuk na podlagi navedenega ugotavlja, da Komisiji v zvezi z njo ni uspelo dokazati enotne in trajajoče kršitve od novembra 1999 do novembra 2002. Kakovost dokazov naj bila preslaba, da bi se dokazala odgovornost družbe Tavorex in torej družbe Kaučuk.
– Trditve Komisije
44 Komisija najprej podaja svojo razlago dokaznega bremena, ki ga ima glede na sodno prakso, in meni, da v obravnavanem primeru vsi elementi prepričljivo dokazujejo sodelovanje družbe Tavorex/Kaučuk v kartelu v obdobju, ki je navedeno v izpodbijani odločbi. Zlasti poudarja, da so izjave podjetij, podane v okviru obvestila o ugodni obravnavi, dokazi.
45 Dalje Komisija, prvič, navaja elemente v spisu, ki po njenem mnenju potrjujejo sodelovanje družbe Tavorex/Kaučuk pri zadevni kršitvi. Komisija se sklicuje zlasti na sestanke kartela glede družbe Kaučuk in sestanek 2. in 3. septembra 1999 v Richmond-on-Thamesu (Združeno kraljestvo). Razen preprostega zanikanja družbe Kaučuk naj ne bi noben element dokazoval, da v kartelu ni sodelovala. Poleg tega naj ne bi noben element dokazoval, da je kartel zapustila. Družba Kaučuk naj ne bi zanikala, da je bil gospod T. (Tavorex) navzoč na vseh sestankih sektorja v letih od 1999 do 2002. Sestanki kartela naj bi potekali poleg teh uradnih sestankov. Natančneje, Komisija zavrača trditve družbe Kaučuk v zvezi s točkami 125, 141 in od 155 do 159 obrazložitve izpodbijane odločbe.
46 Drugič, Komisija glede neposredne udeležbe gospoda T. (Tavorex) pri neformalnem sestanku 15. in 16. novembra 1999 poudarja, da družba Kaučuk v odgovoru na prvo in drugo obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah ni ugovarjala temu, kje je bil gospod T. Nikoli naj ne bi trdila, da ni mogel biti na sestanku, kot je opisan v izpodbijani odločbi. Trditve, ki jih družba Kaučuk navaja pred Splošnim sodiščem, naj bi bile v zvezi s tem nedopustne (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 8. marca 2007 v zadevi France Télécom proti Komisiji, T‑339/04, ZOdl., str. II‑521). Komisija v bistvu priznava, da se podrobnosti izjave družbe Dow ne zdijo pravilne glede datuma neformalnega sestanka (po navedbah družbe Dow 16. novembra 1999 zvečer). Vendar naj bi elementi iz spisa dokazovali, da je neformalni sestanek potekal v noči na 16. november 1999. Komisija poleg tega trdi, da številni dokazi potrjujejo navzočnost gospoda T. na sestanku, čeprav v poročilu o stroških gospoda P. (Bayer) ni omenjen med udeleženci. Komisija še poudarja, da je po navedbah same družbe Kaučuk obstajala velika verjetnost, da je bil gospod T. na večer pred 16. novembrom 1999 v Frankfurtu, saj je vedno uporabljal svoj zasebni avtomobil, kadar je prihajal iz Prage. Komisija poleg tega poudarja, da družba Dow gospoda T. navaja med udeleženci tega sestanka. Družba Dow, ki ji pritrjuje družba Bayer, je izjavila tudi, da so se vsi udeleženci, vključno z gospodom T., dogovorili o cenah in predložili nekatere številke. Ročni zapiski gospoda N. (Dow) naj bi zadevne številke vsebovali pod rubriko „KRA“ (za „Kralupi“, kraj proizvodnje družbe Kaučuk). V izpodbijani odločbi naj ne bi zatrjevala, da so navedene številke o prodaji pravilne, temveč da pričanja družb Dow in Bayer ter zapiski gospoda N. vsekakor dokazujejo, da je gospod T. sodeloval pri nezakonitem sestanku, ki je potekal 15. novembra 1999 zvečer.
47 Tretjič, Komisija glede izpodbijanja obstoja enotne in trajajoče kršitve s strani družbe Kaučuk natančneje navaja, da glede sestanka 21. in 22. februarja 2000 ni odkrila dokazov o nezakonitih sporazumih. Kar zadeva sestanek 31. avgusta in 1. septembra 2000 v Pragi, naj Komisija družbi Kaučuk ne bi pripisovala sporazuma v okviru kartela ob tej priložnosti, temveč naj bi v izpodbijani odločbi ugotavljala, da je družba Dow izmenjala informacije o cenah, med drugim glede družbe Kaučuk. Glede sestanka 30. novembra in 1. decembra 2000 v Frankfurtu naj izjava družbe Bayer družbe Kaučuk ne bi neposredno označevala kot udeleženke. Vendar naj bi se kartel nadaljeval. Komisija glede sestanka, ki je potekal 30. in 31. avgusta 2001 v Frankfurtu, priznava, da družba Kaučuk ni bila neposredno obtožena, toda poudarja, da izjava družbe Dow pritrjuje obtožbi in da se je družba Kaučuk nedvomno udeležila uradnega sestanka. Glede sestanka 26. in 27. novembra 2001 v Hamburgu naj bi bilo mogoče na podlagi elektronske pošte gospe I. (Dow) sklepati, da se je kartel na splošno nadaljeval. Komisija glede sestanka, ki je potekal 2. in 3. septembra 2002 v Pragi, navaja, da vse osebe, ki so bile pri družbi Bayer odgovorne za SBK, neposredno in soglasno potrjujejo, da je gospod T. (Tavorex) sodeloval pri sporazumih o cenah. Natančneje, pričanje družbe Bayer (gospod P.) naj bi se opiralo na notranje elektronsko sporočilo, ki je bilo v izpodbijani odločbi navedeno kot dokaz. Komisija glede sestanka, ki je potekal 28. in 29. novembra 2002 v Londonu, izjavo gospoda P. razlaga tako, da vključuje tudi gospoda T. Nazadnje, nič naj ne bi dokazovalo, da se je družba Kaučuk (ali Tavorex) jasno oddaljila od kartela.
Presoja Splošnega sodišča
48 Spomniti je treba, da mora Komisija, kar zadeva izvedbo dokazov glede kršitve člena 81(1) ES, dokazati kršitve, ki jih ugotovi, in predložiti dokaze, s katerimi lahko pravno zadostno dokaže obstoj dejstev, ki pomenijo kršitev (sodbi Sodišča z dne 17. decembra 1998 v zadevi Baustahlgewebe proti Komisiji, C‑185/95 P, Recueil, str. I‑8417, točka 58, in z dne 8. julija 1999 v zadevi Komisija proti Anic Partecipazioni, C‑49/92 P, Recueil, str. I‑4125, točka 86). Tako mora Komisija predložiti natančne in skladne dokaze, da bi utemeljila trdno prepričanje, da je bila kršitev storjena (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 6. julija 2000 v zadevi Volkswagen proti Komisiji, T‑62/98, Recueil, str. II‑2707, točka 43 in navedena sodna praksa). Spomniti je treba tudi, da za sporazum v smislu člena 81(1) ES zadostuje, da zadevna podjetja izrazijo skupno voljo, da bodo na trgu delovala na določen način (sodbi Sodišča z dne 15. julija 1970 v zadevi ACF Chemiefarma proti Komisiji, 41/69, Recueil, str. 661, točka 112, in z dne 29. oktobra 1980 v združenih zadevah Van Landewyck in drugi proti Komisiji, od 209/78 do 215/78 in 218/78, Recueil, str. 3125, točka 86, ter sodba Splošnega sodišča z dne 17. decembra 1991 v zadevi Hercules Chemicals proti Komisiji, T‑7/89, Recueil, str. II‑1711, točka 256). Dvom na strani sodišča je treba razlagati v korist podjetja, naslovnika odločbe o ugotovitvi kršitve. Sodišče torej ne more ugotoviti, da je Komisija pravno zadostno dokazala zadevno kršitev, če o tem še vedno dvomi (sodba Splošnega sodišča z dne 25. oktobra 2005 v zadevi Groupe Danone proti Komisiji, T‑38/02, ZOdl., str. II‑4407, točka 215).
49 Poleg tega je običajno, da so dejavnosti v zvezi s protikonkurenčnimi ravnanji in sporazumi prikrite, da so sestanki tajni in da je dokumentacije o tem kar najmanj. Iz tega je mogoče sklepati, da tudi če Komisija odkrije listine, ki jasno dokazujejo nedovoljeno navezovanje stikov med gospodarskimi subjekti, so te običajno pomanjkljive in nepovezane, tako da je treba posamezne podrobnosti pogosto rekonstruirati s sklepanjem. Zato je treba v večini primerov na obstoj protikonkurenčnega ravnanja ali sporazuma sklepati na podlagi nekaj naključij in indicev, ki lahko – če se upoštevajo skupaj in če ni druge skladne razlage – pomenijo dokaz o kršitvi pravil o konkurenci (sodbi Sodišča z dne 7. januarja 2004 v združenih zadevah Aalborg Portland in drugi proti Komisiji, C‑204/00 P, C‑205/00 P, C‑211/00 P, C‑213/00 P, C‑217/00 P in C‑219/00 P, Recueil, str. I‑123, točke od 55 do 57, in z dne 25. januarja 2007 v združenih zadevah Sumitomo Metal Industries in Nippon Steel proti Komisiji, C‑403/04 P in C‑405/04 P, ZOdl., str. I‑729, točka 51).
50 V obravnavani zadevi družba Kaučuk glede sestankov kartela (oddelek 4.3 izpodbijane odločbe) izpodbija, prvič, sodelovanje gospoda T. (Tavorex) pri nezakonitem sporazumu 15. in 16. novembra 1999 v Frankfurtu. Drugič, izpodbija, da ji Komisija pripisuje kršitev, ki je trajala od 16. novembra 1999 do 28. novembra 2002.
51 Najprej je treba zavrniti trditve Komisije v zvezi s sestankom, ki je potekal 2. in 3. septembra 1999 v Richmond-on-Thamesu (točke od 189 do 193 izpodbijane odločbe), saj ta sestanek ne spada v obdobje kršitve, ki ga je Komisija upoštevala glede družbe Kaučuk.
52 Komisija glede sestanka, ki je potekal 15. in 16. novembra 1999 v Frankfurtu, meni, da je šlo za sestanek kartela, ki je potekal poleg uradnega sestanka evropskega združenja za sintetični kavčuk „16. novembra 1999 zvečer in ponoči“ (točka 212 obrazložitve izpodbijane odločbe). Pri tem nezakonitem sestanku naj bi bili vpleteni gospodje P. (Bayer), F., N., V. (Dow), L. (Stomil), L. (EniChem) in T. (Tavorex). Zadevne osebe naj bi se najprej srečale v baru nekega hotela, nato pa najele sejno sobo (točka 202 obrazložitve izpodbijane odločbe).
53 V zvezi s tem je, prvič, iz elementov v spisu razvidno, da – kot zatrjuje družba Kaučuk – gospod P. (Bayer) 16. novembra 1999 zvečer ni bil v Frankfurtu. Komisija to priznava.
54 Drugič, navesti je treba, da izpodbijana odločba vsebuje več protislovij glede točnega časa zadevnega nezakonitega sestanka. Tako Komisija v točki 212 obrazložitve izpodbijane odločbe navaja „16. november 1999 zvečer in ponoči“, na podlagi izjave družbe Dow. V točki 297 obrazložitve izpodbijane odločbe trdi tudi, da je zadevni nezakoniti sestanek potekal „v noči na 16. november 1999“. Poleg tega sta v oddelku 4.3.8 izpodbijane odločbe navedena 15. in 16. november 1999. Nazadnje, v izreku te določbe je kot datum začetka kršitve družbe Kaučuk določen 16. november 1999.
55 Tretjič, tudi več materialnih dokazov razkriva protislovja v zvezi z domnevnim datumom zadevnega nezakonitega sestanka in v zvezi z drugimi mogočimi razlagami, ki jih je podala Komisija. Tako je v poročilu o stroških gospoda P. (Bayer) za dan plačila 84,5 nemške marke (DEM) v hotelskem baru naveden 15. november 1999. V ročnih zapiskih gospoda N. (Dow) pa je omenjen samo 16. november 1999. Nazadnje, v izjavi družbe Dow, navedeni v točki 202 obrazložitve izpodbijane odločbe, je pojasnjeno, da je nezakoniti sestanek potekal po uradnem sestanku evropskega združenja za sintetični kavčuk, ki je potekalo 16. novembra dopoldne.
56 Četrtič, kot navaja družba Kaučuk v svojih pisanjih, Komisija ne izpodbija tega, da je gospod T. (Tavorex) na sestanke evropskega združenja za sintetični kavčuk potoval z avtomobilom (razen na sestanke v Združenem kraljestvu) in da pot od Prage do Frankfurta traja približno pet ur. V teh okoliščinah je – čeprav bi to zahtevalo poseben trud – mogoče, da je gospod T. 16. novembra 1999 zjutraj odpotoval naravnost v Prago. Navsezadnje tej hipotezi ne nasprotuje noben element v spisu. Glede trditve Komisije, da ni mogoče sprejeti ugovarjanja družbe Kaučuk temu, da je bil gospod T. 15. novembra zvečer v Frankfurtu, zadostuje navesti, da družba Kaučuk samo izpodbija hipotezo – ki je glede na točko 212 obrazložitve izpodbijane odločbe nova – da bi lahko nezakoniti sestanek potekal 15. novembra 1999 zvečer. Trditve Komisije je torej treba zavrniti.
57 Petič, v izjavi družbe Dow, povzeti v točki 202 obrazložitve izpodbijane odločbe, je navedeno, da so se gospodje P. (Bayer), F., N., V. (Dow), L. (Stomil), L. (EniChem) in T. (Tavorex) srečali v hotelskem baru, nato pa najeli sejno sobo. V poročilu o stroških gospoda P. za plačane pijače pa gospod T. ni omenjen med udeleženci srečanja v hotelskem baru.
58 Šestič, glede ročnih zapiskov gospoda N. (Dow) ni sporno, da Komisija ni ugotovila odgovornosti družbe Kaučuk glede kartela za BK. Del ročnih zapiskov gospoda N., ki se nanaša na BK, torej nima dokazne vrednosti v zvezi z družbo Kaučuk. Glede dela ročnih zapiskov gospoda N., ki se nanaša na SBK, je treba poudariti, da so poleg proizvajalcev iz kartela kot dobavitelji nekaterih kupcev navedeni tudi drugi proizvajalci, ki niso sodelovali pri kartelu. V takih okoliščinah ni mogoče izključiti, da so ocene o dobavah pripravili samo nekateri proizvajalci, ne da bi bilo mogoče natančno ugotoviti, ali družba Kaučuk (prek družbe Tavorex) spada mednje, zlasti ob upoštevanju protislovij, ki obstajajo v zvezi z domnevnim datumom zadevnega nezakonitega sestanka.
59 Splošno sodišče ob upoštevanju celote teh posameznih elementov v obravnavani zadevi meni, da obstaja dvom glede sodelovanja gospoda T. (Tavorex) pri nezakonitem sestanku 15. in 16. novembra 1999 v Frankfurtu. Ta dvom je treba razlagati v korist družbe Kaučuk.
60 Glede sestankov po novembru 1999 ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je družba Tavorex neposredno sodelovala pri katerem od sestankov kartela.
61 Komisija zlasti ne navaja družbe Tavorex med podjetji, ki so sklenila sporazum na sestanku 31. avgusta in 1. septembra 2000 v Pragi (točka 221 obrazložitve izpodbijane odločbe). Glede sestanka, ki je potekal 30. novembra in 1. decembra 2000 v Frankfurtu (točke od 222 do 225 izpodbijane odločbe), je vprašljivo, ali bi družba Tavorex sporazum lahko sklenila v avtomobilu gospoda W. (Bayer), zlasti ob upoštevanju dejstva, ki ga Komisija ni izpodbijala, da je gospod T. (Tavorex) na sestanke, ki so potekali v Frankfurtu, potoval s svojim zasebnim avtomobilom. Izjave podjetij, povzete v izpodbijani odločbi, v zvezi s sestankom, ki je potekal 30. in 31. avgusta 2001 prav tako v Frankfurtu (točke od 226 do 230 obrazložitve izpodbijane odločbe), se ne nanašajo izrecno na družbo Kaučuk ali Tavorex. Kar zadeva sestanek 26. in 27. novembra 2001 (točke od 231 do 237 obrazložitve izpodbijane odločbe), Komisija ne ugotavlja obstoja posebnega sporazuma, temveč to, da so zadevni sporazumi do tedaj trajali.
62 Na prvi pogled se zdi, da dokazi, ki jih je predložila Komisija v zvezi s sestankom, ki je 2. in 3. septembra 2002 potekal v Pragi (točke od 238 do 245 obrazložitve izpodbijane odločbe), dokazujejo, da so bili sklenjeni nezakoniti sporazumi. Vendar obstaja dvom glede sodelovanja gospoda T. (Tavorex) pri navedenem nezakonitem sestanku. Ugotovitev Komisije se namreč opira zlasti na izjavo družbe Bayer, ki je povzeta v točki 240 obrazložitve izpodbijane odločbe, ki temelji zlasti na navedbah gospoda P. in v skladu s katero je bil gospod T. neposredno vpleten pri zadevnem nezakonitem sestanku. Družba Bayer pa je v izjavi, ki je povzeta v točki 156 obrazložitve izpodbijane odločbe, ki prav tako temelji na navedbah gospoda P., navedla, da je gospod T. pri neformalnih sestankih sodeloval od novembra 1996 do „konca leta 1999“. Torej sta izjavi družbe Bayer protislovni. Ta protislovnost vzbuja dvom o dejanskem sodelovanju gospoda T. pri nezakonitem sestanku, ki je potekal 2. in 3. septembra 2002 v Pragi. Ta dvom je treba razlagati v korist družbe Kaučuk.
63 Nazadnje, kar zadeva sestanek, ki je potekal 28. in 29. novembra 2002 v Londonu, Komisija ne ugotavlja sklenitve nezakonitega sporazuma med zadevnimi podjetji v teh dneh.
64 Splošno sodišče ob upoštevanju celote teh elementov v obravnavani zadevi meni, da dokazi, navedeni v delu izpodbijane odločbe, ki se nanaša na sestanke kartela, v zvezi z družbo Tavorex (in torej družbo Kaučuk) ne zadostujejo za ugotovitev, da je to podjetje sodelovalo pri zadevnih nezakonitih sporazumih.
65 Dokazi, navedeni v delu izpodbijane odločbe, ki se nanaša na opis kartela (oddelek 4.2 izpodbijane odločbe), ne morejo omajati te ugotovitve.
66 Splošno sodišče v zvezi s tem meni, da čeprav imajo nekateri dokazi, navedeni v oddelku 4.2 izpodbijane odločbe, neko dokazno vrednost, zlasti splošna izjava družbe Bayer, povzeta v točki 156 obrazložitve izpodbijane odločbe, ob upoštevanju zgoraj navedenih posameznih elementov v zvezi s sestanki kartela in dvoma, ki ga je treba razlagati v korist tožeče stranke, ne zadostujejo za utemeljitev ugotovitve o obstoju kršitve družbe Kaučuk.
67 Splošno sodišče ob upoštevanju celote teh dokazov in v okviru njihove celovite presoje meni, da je Komisija s tem, da je ugotovila sodelovanje družbe Tavorex (in torej družbe Kaučuk) v kartelu, storila napako.
68 Zato je treba izpodbijano odločbo v delu, ki se nanaša na družbo Kaučuk, razglasiti za nično, ne da bi bilo treba obravnavati preostale tožbene razloge, ki so bili navedeni v oporo tožbe, zlasti vprašanje razmerij med naročniki in posredniki pri kršitvi pravil o konkurenci.
Stroški
69 V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker Komisija s svojimi predlogi ni uspela, se ji v skladu s predlogi družbe Kaučuk naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (prvi senat)
razsodilo:
1. Odločba Komisije C(2006) 5700 konč. z dne 29. novembra 2006 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 [ES] in člena 53 Sporazuma EGP (Zadeva št. COMP/F/38.638 – butadienski kavčuk in emulzijski stiren‑butadienski kavčuk) se razglasi za nično v delu, ki se nanaša na družbo Kaučuk a.s.
2. Evropski komisiji se naloži plačilo stroškov.
Dehousse | Wiszniewska-Białecka | Wahl |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 13. julija 2011.
Podpisi