Zadeva T‑51/14

Češka republika

proti

Evropski komisiji

„Shema zajamčenih tradicionalnih posebnosti – Uredba (EU) št. 1151/2012 – Zavrnitev zahtevka za registracijo oznake ‚pomazánkové máslo‘ (mazavo maslo) kot zajamčene tradicionalne posebnosti – Povezanost z določbami Uredbe (ES) št. 1234/2007 o določitvi pogojev za uporabo prodajne oznake ‚maslo‘“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 12. maja 2015

1.      Kmetijstvo – Enotne zakonodaje – Shema zajamčenih tradicionalnih posebnosti (ZTP) –Uredba št. 1151/2012 – Vpis poimenovanja proizvoda ali živila v register ZTP – Zahteva – Spoštovanje pogojev za dajanje na trg, ki jih določi zakonodajalec Unije

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1151/2012, člen 2(3); Uredba Sveta št. 1234/2007)

2.      Pravo Evropske unije – Razlaga – Načini – Dobesedna, sistematična, zgodovinska in teleološka razlaga – Upoštevanje cilja in splošne sistematike zadevnega akta

1.      Določbe člena 2(3) Uredbe št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, v skladu s katerimi se ta uredba uporablja brez poseganja v druge posebne določbe Unije v zvezi z dajanjem proizvodov na trg, in zlasti v zvezi z enotno skupno ureditvijo trgov in označevanjem živil, je treba razlagati tako, da je prodajno oznako mogoče vpisati v register zajamčenih tradicionalnih posebnosti (ZTP), samo če izpolnjuje pogoje za dajanje na trg, opredeljene v Uredbi št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT).

V teh okoliščinah, v katerih je za evropskega zakonodajalca pomembno poenotenje uporabe prodajnih oznak kmetijskih proizvodov za ohranitev konkurence in varstvo potrošnikov, razlage, da uredbi št. 1234/2007 in št. 1151/2012 tvorita alternativna načina registracije oznak kmetijskih proizvodov, ni mogoče priznati, ker bi povzročila, da bilo državi članici dovoljeno uporabljati shemo ZTP za izogibanje pravilom o tržnih standardih, določenim z Uredbo št. 1234/2007, in če bi bilo zadevni proizvod mogoče tržiti, bi dobil neupravičeno konkurenčno prednost in zavajali bi se potrošniki.

Prav tako ni mogoče sprejeti trditve, da to razlogovanje zmanjšuje polni učinek Uredbe št. 1151/2012 s tem, da nalaga dodatni postopek in omejuje privlačnost opredelitve kot ZTP. Uredbi imata namreč deloma ločena cilja in določata različne pogoje. Razumljivo je, da je splošnim pogojem za trženje kmetijskih proizvodov iz Uredbe št. 1234/2007 dodan poseben in ločen postopek iz Uredbe št. 1151/2012, namenjen zagotavljanju potrošnikom, da imajo lahko nekateri kmetijski proizvodi upravičeno značilnosti, ki jim dajejo dodano vrednost.

(Glej točke 30, 35, 41 in 50.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 34.)