SODBA SODIŠČA (šesti senat)
z dne 22. novembra 2012(*)
„Skupna carinska tarifa – Tarifna razvrstitev – Kombinirana nomenklatura – Naprave, ki omogočajo sprejem televizijskih signalov, v katere je vgrajen modem za dostop do interneta in ki omogočajo interaktivno izmenjavo informacij“
V združenih zadevah C‑320/11, C‑330/11, C‑382/11 in C‑383/11,
katerih predmet so predlogi za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki jih je vložilo Administrativen sad – Varna (Bolgarija), z odločbami z dne 10. junija, 21. junija, 27. junija in 1. julija 2011, ki so na Sodišče prispele 27. junija, 29. junija in 18. julija 2011, v postopkih
Didžitalnet OOD (C‑320/11 in C‑383/11),
Cifrova kompanija OOD (C‑330/11),
M SAT KEJBL AD (C‑382/11)
proti
Načalnik na Mitničeski punkt – Varna Zapad pri Mitnica Varna,
SODIŠČE (šesti senat),
v sestavi U. Lõhmus, v funkcji predsednika šestega senata, A. Arabadžiev in C. G. Fernlund (poročevalec), sodnika,
generalni pravobranilec: P. Cruz Villalón,
sodni tajnik: M. Aleksejev, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 6. septembra 2012,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Didžitalnet OOD, Cifrova kompanija OOD in M SAT KEJBL AD M. Ralčev, odvetnik,
– za Načalnik na Mitničeski punkt – Varna Zapad pri Mitnica Varna D. Jordanov, S. Vlkova, D. Jordanova, N. Jocova in V. Konova, agenti,
– za bolgarsko vlado J. Atanasov, agent,
– za Evropsko komisijo L. Bouyon in D. Rusanov, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlogi za sprejetje predhodne odločbe se nanašajo na razlago kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1214/2007 z dne 20. septembra 2007 (UL L 286, str. 1), Uredbo Komisije (ES) št. 1031/2008 z dne 19. septembra 2008 (UL L 291, str. 1) in Uredbo Komisije (ES) št. 948/2009 z dne 30. septembra 2009 (UL L 287, str. 1, v nadaljevanju: KN), in razlago člena 78(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 307) (v nadaljevanju: carinski zakonik).
2 Ti predlogi so bili vloženi v okviru sporov med družbami Didžitalnet OOD (v nadaljevanju: Didžitalnet), Cifrova kompanija OOD (v nadaljevanju: Cifrova) in M SAT KEJBL AD (v nadaljevanju: M SAT KEJBL) na eni strani ter Načalnik na Mitničeski punkt – Varna Zapad pri Minica Varna (direktor carinskega urada Varna zahod pri carinski upravi v Varni, v nadaljevanju: direktor carinskega urada Varna) na drugi strani glede plačila carine za set-top naprave s komunikacijsko funkcijo.
Pravni okvir
Splošni sporazum o carinah in trgovini iz leta 1994 in Sporazum o trgovini z izdelki informacijske tehnologije
3 Splošni sporazum o carinah in trgovini (GATT) iz leta 1994, zlasti pa dogovor o razlagi člena II(1)(b) GATT, sta sestavni del Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO), podpisanega v Marakešu 15. aprila 1994 in potrjenega s Sklepom Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (UL L 336, str. 1).
4 Sporazum o trgovini z izdelki informacijske tehnologije, ki ga sestavljajo ministrska deklaracija o trgovini z izdelki informacijske tehnologije, sklenjena 13. decembra 1996 na prvi konferenci STO v Singapurju, njene priloge in dodatki (v nadaljevanju: SIT), ter sporočilo o njegovem izvajanju sta bila v imenu Skupnosti potrjena s Sklepom Sveta 97/359/ES z dne 24. marca 1997 o odpravi carin[skih] dajatev na izdelke informacijske tehnologije (UL L 155, str. 1). V odstavku 1 SIT je določeno, da se trgovinski režim vsake od pogodbenic razvija na način, ki izdelkom informacijske tehnologije povečuje možnosti dostopa na trg.
5 Na podlagi odstavka 2 SIT se vsaka pogodbenica zaveže in odpravi carine ter druge dajatve in pristojbine vseh vrst v smislu člena II(1)(b) GATT iz leta 1994 za nekatere izdelke, med drugim za „set-top naprave s komunikacijsko funkcijo: naprave z mikroprocesorsko enoto, ki vsebujejo modem za dostop do interneta in imajo funkcijo za interaktivno izmenjavo informacij“.
6 Za uporabo SIT je bila sprejeta Uredba Sveta (ES) št. 2559/2000 z dne 16. novembra 2000 o spremembi Priloge I k Uredbi št. 2658/87 (UL L 293, str. 1), kakor je razvidno iz uvodne izjave 3 te uredbe.
Carinski zakonik
7 Člen 78(2) carinskega zakonika določa:
„Carinski organi lahko po prepustitvi blaga preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji. Ta preverjanja se lahko izvajajo pri deklarantu, vseh osebah, ki so s poslovnega vidika neposredno ali posredno udeležene v navedenih operacijah, in vseh drugih osebah, ki iz poslovnih razlogov razpolagajo s temi dokumenti in podatki. Ti organi lahko tudi pregledajo blago, če je to še mogoče predložiti.“
Tarifna uvrstitev
KN
8 V skladu s členom 12(1) Uredbe št. 2658/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 254/2000 z dne 31. januarja 2000 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 9, str. 357), Evropska komisija vsako leto z uredbo objavi celotno različico KN, skupaj s stopnjami dajatve, kakor izhaja iz ukrepov, ki jih sprejme Svet Evropske unije ali Komisija. Navedena uredba se začne uporabljati 1. januarja naslednje leto.
9 Različica KN, ki se uporablja za zadevo C‑382/11, je tista, ki izhaja iz Uredbe št. 1214/2007, ki je začela veljati 1. januarja 2008. Za zadevi C‑320/11 in C‑330/11 se uporablja tista, ki izhaja iz Uredbe št. 1031/2008, ki je začela veljati 1. januarja 2009. Za zadevo C‑383/11 pa se uporablja tista, ki izhaja iz Uredbe št. 948/2009, ki je začela veljati 1. januarja 2010.
10 Splošna pravila za razlago KN so navedena v njenem prvem oddelku, naslov I, A. Ta pravila so enaka tistim iz različic KN iz uredb št. 1214/2007, št. 1031/2008 in št. 948/2009. Določajo:
„Blago se v [KN] uvršča po naslednjih načelih.
1. Naslovi oddelkov, poglavij in podpoglavij so podani zato, da se je laže znajti pri uvrščanju; zaradi pravnih razlogov uvrščanje poteka po poimenovanjih tarifnih številk in opombah k ustreznim oddelkom ali poglavjem in po nadalje opisanih pravilih, če niso v nasprotju z vsebino teh tarifnih številk ali opomb.
[…]
3. Proizvodi, ki bi jih bilo mogoče po pravilu pod točko 2(b) ali iz drugih razlogov […] uvrstiti pod dve ali več tarifnih številk, se uvrščajo takole:
[…]
(b) mešanice, sestavljeni proizvodi, ki sestoje iz različnih materialov ali so izdelani iz različnih komponent oziroma sestavin, ter proizvodi, pripravljeni v kompletih za prodajo na drobno, ki se ne morejo uvrstiti po pravilu pod 3(a), se uvrstijo, kot da so iz materiala ali sestavine, ki jim daje bistven značaj, če je taka ugotovitev mogoča;
(c) Če blaga ni mogoče uvrstiti po pravilu pod 3(a) ali (b), se uvrsti pod tisto tarifno številko, ki je po zaporedju zadnja med tistimi, ki jih je treba enako upoštevati.
[…]
6. Iz pravnih razlogov se proizvodi uvrščajo pod tarifne podštevilke v okviru ene tarifne številke po poimenovanjih teh tarifnih podštevilk in morebitnih opombah k tem tarifnim podštevilkam ter, smiselno, po teh pravilih, pri čemer velja, da se tarifne podštevilke lahko primerjajo samo na isti ravni razčlenitve. To pravilo velja tudi za opombe k oddelkom in poglavjem, če ni določeno drugače.“
11 Drugi del KN vsebuje oddelek XVI. V tem oddelku je poglavje 85, ki je namenjeno strojem, mehanskim napravam, elektrotehniški opremi in njihovim delom, aparatom za snemanje in reprodukcijo zvoka, aparatom za snemanje in reprodukcijo televizijske slike in zvoka ter delom in priboru za te proizvode.
12 Besedilo glede tarifnih številk 8521 in 8528 je v različicah KN, ki izhajajo iz uredb št. 1214/2007, št. 1031/2008 in št. 948/2009, enako. To besedilo je tako:
„8521 | Aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka, tudi če imajo vgrajen videotuner (TV – sprejemno enoto): |
8521 10 | – z magnetnim trakom: |
[…] | |
8521 90 00 | – drugi |
8528 | Monitorji in projektorji, ki nimajo vgrajenih televizijskih sprejemnikov; televizijski sprejemniki, tudi če imajo vgrajen sprejemnik za radiodifuzijo ali aparat za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali slike: |
[…] | |
| | – Televizijski sprejemniki, tudi če imajo vgrajen sprejemnik za radiodifuzijo ali aparat za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali slike: |
8528 71 […] | – – ki niso namenjeni za vgradnjo video prikazovalnika ali zaslona: |
8528 71 13 | – – – – Naprave z mikroprocesorsko enoto, ki vsebujejo modem za dostop do interneta in imajo funkcijo za interaktivno izmenjavo informacij, zmožne sprejemanja televizijskih signalov (,set-top naprave s komunikacijsko funkcijo‘)“. |
8528 71 19 | – – – – drugi“. |
13 V času dejanskega stanja v glavni stvari se je za blago iz tarifne podštevilke 8528 71 19 uporabljala stopnja uvoznih carin 14 %, medtem ko so bile naprave iz tarifne podštevilke 8528 71 13 oproščene dajatev.
Pojasnjevalne opombe h KN
14 Komisija v skladu s členom 9(1)(a), druga alinea, Uredbe št. 2658/87 sestavlja pojasnjevalne opombe h KN, ki jih redno objavlja v Uradnem listu Evropske unije. V pojasnjevalnih opombah, objavljenih 7. maja 2008 (UL C 112, str. 8, v nadaljevanju: pojasnjevalne opombe z dne 7. maja 2008), ki so se uporabljale v času uvoza iz postopka v glavni stvari, je pri tarifni številki 8528 navedeno:
„8528 71 13 | Naprave z mikroprocesorsko enoto, ki vsebujejo modem za dostop do interneta in imajo funkcijo za interaktivno izmenjavo informacij, zmožne sprejemanja televizijskih signalov (,set-top naprave s komunikacijsko funkcijo‘). Ta tarifna podštevilka vključuje aparate brez zaslona (tako imenovane ,set-top naprave s komunikacijsko funkcijo‘), ki so sestavljeni iz naslednjih glavnih komponent: – mikroprocesorja, – video tunerja. Prisotnost spojnika RF nakazuje, da je morda prisoten tudi video tuner. – modema. Modemi modulirajo in demodulirajo izhodne in vhodne podatkovne signale. To omogoča dvosmerno komunikacijo za doseganje dostopa do interneta. Primeri takih modemov so: V.34-, V.90-, V.92-, DSL- ali kabelski modemi. Na prisotnost takega monitorja nakazuje spojnik RJ 11. Naprave, ki imajo podobno funkcijo kot modem, vendar ne modulirajo in demodulirajo signalov, se ne štejejo k modemom. Primeri takih aparatov so naprave ISDN, WLAN ali eternetne naprave. Na prisotnost take naprave nakazuje spojnik RJ 45. Modem mora biti vgrajen v set-top napravo. Set-top naprave, ki nimajo vgrajenega modema, ampak uporabljajo zunanji modem, so izključene iz te tarifne podštevilke (npr. komplet, sestavljen iz set-top naprave in zunanjega modema). V set-top napravi mora biti prisotna sistemska oprema kot protokol za krmiljenje prenosa/internetni protokol (TCP/IP). Set-top naprave pod to tarifno podštevilko morajo uporabniku aparata omogočati dostop do interneta. Aparati morajo omogočati izvajanje internetnih aplikacij z ,interaktivno izmenjavo informacij‘, kot so aplikacije za elektronsko pošto ali sporočilne storitve, ki uporabljajo kanal za izmenjavo tipa UDP ali TCP/IP. Set-top naprave, ki vsebujejo napravo za snemanje ali reproduciranje (na primer trdi disk ali pogon DVD), so izvzete iz te tarifne podštevilke (tarifne podštevilke 8521 90 00). |
8528 71 19 | Drugo Glej zadnji odstavek pojasnjevalnih opomb k tarifni podštevilki 8528 71 13. |
15 Pojasnjevalne opombe z dne 7. maja 2008 in pojasnjevalne opombe, ki so bile objavljene 6. maja 2011 (UL C 137, str. 1), so bile glede tarifnih podštevilk 8521 90 00, 8528 71 13, 8528 71 19 in 8528 71 90 s 1. julijem 2011 zbrisane z obvestilom Komisije, objavljenim 25. junija 2011 (UL C 185, str. 1).
Spora o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje
16 Didžitalnet (zadevi C‑320/11 in C‑383/11), Cifrova (zadeva C‑330/11) in M SAT KEJBL (zadeva C‑382/11) so družbe, katerih glavna dejavnost je ponujanje dostopa do digitalne televizije in interneta. Blago iz postopka v glavni stvari je v vseh štirih zadevah enako. Gre za set-top naprave s komunikacijsko funkcijo (v nadaljevanju: set-top naprave). Te naprave so bile proizvedene v Koreji in zadevne družbe so jih uvozile v Bolgarijo med 21. novembrom 2008 in 22. marcem 2010 pod različnimi tržnimi imeni. Set-top naprave so bile prijavljene pod tarifno podštevilko 8528 71 13 KN, torej naj bi bile oproščene carinskih dajatev.
17 Carinski organi so na podlagi obvestila Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) opravili nadzor in ugotovili, da set-top naprave niso opremljene z vgrajenim modemom in da bi morale biti uvrščene pod tarifno podštevilko 8528 71 19 KN. Zato naj bi morale biti obračunane carinske dajatve po 14‑odstotni stopnji. Carinski organi so sprejeli upravni akt, s katerim je bilo trem družbam naloženo plačilo carinskih dajatev.
18 Družbe, in sicer tožeče stranke iz postopka v glavni stvari, so izpodbijale veljavnost teh štirih upravnih aktov pred Administrativen sad – Varna in v zvezi s tem sprožile štiri ločene postopke, od katerih se dva nanašata na družbo Didžitalnet.
19 V skladu z navedbami predložitvenega sodišča carinski organi menijo, da so set‑top naprave sestavljene iz digitalnega kabelskega sprejemnika z mikroprocesorjem in videotunerjem. Imele naj bi te vmesnike: avdio in video SCART Ethernet in RS 232. Te naprave naj ne bi imele vgrajenih modemov za dostop do interneta. Na podlagi pojasnjevalnih opomb z dne 7. maja 2008 naj set‑top naprav ne bi bilo mogoče uvrstiti pod tarifno podštevilko 8528 71 13, ker nimajo vgrajenih modemov, temveč pod podštevilko 8528 71 19 KN.
20 Naročeni sta bili dve mnenji sodnih izvedencev. Iz prvega naj bi izhajalo, da set‑top naprave ne vsebujejo modemov. Dostop do interneta naj bi bil omogočen prek protokola TCP/IP. Mogoča naj bi bila izvedba internetnih aplikacij prek interaktivne izmenjave informacij in sprejem televizijskih signalov.
21 Iz drugega izvedenskega mnenja pa naj bi izhajalo, da so set-top naprave naprave z mikroprocesorsko enoto, ki imajo vgrajen mehki modem, ki omogočajo interaktivno izmenjavo informacij in ki so primerne za sprejemanje televizijskih signalov.
22 V zadevah C‑382/11 in C‑383/11 naj bi tožeče stranke iz postopka v glavni stvari navedle, da so carinski organi set-top naprave uvrstili pod tarifno podštevilko, ne da bi fizično preverili zadevno blago.
23 V teh okoliščinah je Administrativen sad – Varna prekinilo odločanje v štirih zadevah in Sodišču predložilo vprašanja, od katerih so nekatera skupna več zadevam, nekatera pa se nanašajo na posamezne zadeve:
„1. Kako je treba razumeti pojem ,internet‘ v smislu pojasnjevalnih opomb [KN], ko gre za uvrščanje blaga pod oznako […] 8528 71 13 (prvo vprašanje v zadevah C‑320/11, C‑330/11 in C‑382/11)?
2. Kako je treba razumeti pojem ,modem‘ v smislu pojasnjevalnih opomb [KN], ko gre za uvrščanje proizvoda pod oznako […] 8528 71 13 (drugo vprašanje v zadevah C‑320/11, C‑330/11 in C‑382/11)?
3. Kako je treba razumeti pojma ,modulacija‘ in ,demodulacija‘ v smislu pojasnjevalnih opomb [KN], ko gre za uvrščanje proizvoda pod oznako […] 8528 71 13 (tretje vprašanje v zadevah C‑320/11, C‑330/11 in C‑382/11)?
4. Kako je treba razlagati pojma ,modem‘ in ,dostop do interneta‘ v smislu tarifne podštevilke 8528 71 13 [KN] in pojasnjevalnih opomb (prvo vprašanje v zadevi C‑383/11)?
5. Katera je odločilna funkcija (glavna funkcija) set‑top naprave […] za tarifno uvrstitev – sprejem televizijskih signalov ali uporaba modema, ki omogoča interaktivno izmenjavo informacij, za pridobitev dostopa do interneta (četrto vprašanje v zadevah C‑320/11, C‑330/11 in C‑382/11 ter drugo vprašanje v zadevi C‑383/11)?
6. Če je odločilna funkcija (glavna funkcija) set-top naprave […] uporaba modema, ki omogoča interaktivno izmenjavo informacij, za pridobitev dostopa do interneta, ali je potem za tarifno uvrstitev bistvena vrsta modulacije in demodulacije, ki učinkuje na modem, oziroma vrsta uporabljenega modema, ali pa zadošča, da se prek modema vzpostavlja dostop do interneta (peto vprašanje v zadevah C‑320/11, C‑330/11 in C‑382/11 ter tretje vprašanje v zadevi C‑383/11)?
7. Pod katero tarifno podštevilko in oznako je treba uvrstiti napravo, ki ustreza opisu [set-top] naprave (šesto vprašanje v zadevah C‑320/11 in C‑330/11, sedmo vprašanje v zadevi C‑382/11 ter peto vprašanje v zadevi C‑383/11)?
8. Če bi bilo treba set-top napravo[, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari,] uvrstiti pod tarifno podštevilko 8521 90 00 [KN], ali bi bila uporaba pozitivne carinske stopnje z vidika prava [Evropske] [s]kupnosti zakonita, če bi bile s tako uvrstitvijo kršene obveznosti Skupnosti iz [SIT], ali pa uvrstitev pod tarifno številko 8521 vodi do sklepa, da set-top naprava[, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari,] ne spada na področje uporabe upoštevnega dela [SIT] (sedmo vprašanje v zadevah C‑320/11 in C‑330/11 ter osmo vprašanje v zadevi C‑382/11)?
9. Ali je dopustno, da carinski uradi tarifno uvrstitev izdelka spremenijo, ne da bi uvoženi izdelek fizično pregledali, in da je izvedensko mnenje pripravljeno samo na podlagi pisnih dokazov, in sicer uporabniškega priročnika, tehničnih značilnosti in pregleda naprave istega proizvajalca z isto številko iz drugega uvoza (šesto vprašanje v zadevi C‑382/11 in četrto vprašanje v zadevi C‑383/11)?“
24 Zadeve C‑320/11, C‑330/11, C‑382/11 in C‑383/11 so bile s sklepom predsednika Sodišča z dne 29. septembra 2011 združene za pisni in ustni postopek ter izdajo sodbe.
Vprašanja za predhodno odločanje
Prvo vprašanje v zadevah C‑320/11, C‑330/11, C‑382/11 in C‑383/11, drugo vprašanje v zadevah C‑320/11, C‑330/11 in C‑382/11, peto vprašanje v zadevah C‑320/11, C‑330/11 in C‑382/11 ter tretje vprašanje v zadevi C‑383/11
25 Predložitveno sodišče s temi vprašanji, ki jih je treba obravnavati skupaj, sprašuje, kako je treba razlagati KN in, natančneje, katero blago je mogoče uvrstiti pod podštevilko 8528 71 13 KN. To sodišče med drugim sprašuje, kaj zajemata pojma „modem“ in „dostop do interneta“ v smislu te podštevilke in v smislu pojasnjevalnih opomb z dne 7. maja 2008. Predložitveno sodišče sprašuje tudi, ali je vrsta uporabljenega modema upoštevna pri uvrstitvi pod tarifno številko ali pa zadostuje, da modem omogoča dostop do interneta.
26 Iz splošnih pravil za razlago KN izhaja, da se blago najprej uvršča po poimenovanjih tarifnih številk in opombah k ustreznim oddelkom ali poglavjem, pri čemer se šteje, da ima besedilo oddelkov ali poglavij le pojasnjevalno vlogo.
27 V zvezi s tem je treba spomniti na ustaljeno sodno prakso, iz katere je razvidno, da so v interesu pravne varnosti in lažjega nadzora odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga na splošno njegove značilnosti in objektivne lastnosti, kot so opredeljene s poimenovanjem tarifne številke KN in z opombami k oddelku ali poglavju (glej zlasti sodbe z dne 19. oktobra 2000 v zadevi Peacock, C‑339/98, Recueil, str. I‑8947, točka 9; z dne 15. septembra 2005 v zadevi Intermodal Transports, C‑495/03, ZOdl., str. I‑8151, točka 47; z dne 19. februarja 2009 v zadevi Kamino International Logistics, C‑376/07, ZOdl., str. I‑1167, točka 31, in z dne 14. aprila 2011 v združenih zadevah British Sky Broadcasting Group in Pace, C‑288/09 in C‑289/09, ZOdl., str. I‑2851, točka 60).
28 Iz preučitve KN izhaja, da se tarifna podštevilka 8528 71 13 nanaša na televizijske sprejemnike, ki niso namenjeni za vgradnjo videoprikazovalnika ali zaslona, ki imajo mikroprocesorsko enoto, vsebujejo modem za dostop do interneta in imajo funkcijo za interaktivno izmenjavo informacij ter lahko sprejemajo televizijske signale (zgoraj navedena sodba British Sky Broadcasting Group in Pace, točka 67).
29 Treba je pojasniti, da izraza ,,sprejem zvočno-slikovnih signalov“ in ,,sprejem televizijskih signalov“ označujeta enaka pojma (zgoraj navedena sodba British Sky Broadcasting Group in Pace, točka 68).
30 Za uvrstitev pod podštevilko 8528 71 13 KN mora biti naprava taka, da je zmožna sprejemanja televizijskih signalov in da vsebuje modem za dostop do interneta, ki zagotavlja interaktivno izmenjavo informacij. Vsaka naprava, ki nima ene ali druge od teh značilnosti, mora biti na podlagi splošnega pravila 3(c) za razlago KN uvrščena pod podštevilko 8528 71 19 KN.
31 Ni sporno, da so zadevne naprave iz postopka v glavni stvari zmožne sprejemati televizijske signale. Si pa tožeče stranke iz postopka v glavni stvari in direktor carinske uprave v Varni nasprotujejo glede vprašanja, ali te naprave vsebujejo modem za dostop do interneta, ki zagotavlja interaktivno izmenjavo informacij.
32 V KN ni opredeljen niti pojem „modem“ niti pojem „dostop do interneta“. V pojasnjevalnih opombah z dne 7. maja 2008, ki so veljale v času uvoza iz postopka v glavni stvari, pa so natančneje opredeljene vrste naprav, ki jih je mogoče šteti za modeme v smislu podštevilke 8528 71 13, in značilnosti, ki jih morajo te naprave imeti, da bi jih bilo mogoče šteti za naprave, ki omogočajo dostop do interneta in interaktivno izmenjavo informacij.
33 V skladu s sodno prakso Sodišča pojasnjevalne opombe h KN, ki jih je sestavila Komisija, pomembno prispevajo k razlagi pomena različnih tarifnih številk, vendar niso pravno zavezujoče (glej zlasti sodbi z dne 16. junija 1994 v zadevi Develop Dr. Eisbein, C‑35/93, Recueil, str. I‑2655, točka 21, in z dne 11. januarja 2007 v zadevi B.A.S. Trucks, C‑400/05, ZOdl., str. I‑311, točka 28, ter zgoraj navedeno sodbo British Sky Broadcasting Group in Pace, točka 63).
34 Vsebina pojasnjevalnih opomb h KN mora biti zato v skladu z določbami KN in ne sme spreminjati njene vsebine (glej zlasti zgoraj navedeni sodbi Kamino International Logistics, točka 48, in British Sky Broadcasting Group in Pace, točka 64).
35 Iz tega izhaja, da če so pojasnjevalne opombe h KN v nasprotju z besedilom tarifnih številk KN in pojasnili k oddelkom ali poglavjem, se ne smejo uporabljati (glej v tem smislu sodbo z dne 19. aprila 2007 v zadevi Sunshine Deutschland Handelsgesellschaft, C‑229/06, ZOdl., str. I‑3251, točka 31, ter zgoraj navedeni sodbi Kamino International Logistics, točki 49 in 50, in British Sky Broadcasting Group in Pace, točka 65).
36 V zvezi s tem je treba navesti, da je Komisija v pisnih vlogah in na obravnavi navedla, da pojasnjevalne opombe z dne 7. maja 2008 podajajo preveč ozko razlago pojma „modem“ v smislu številke 8528 71 13 KN. Med drugim je pojasnila, da je posebna skupina STO v okviru sporov WT/DS375/R, WT/DS376/R in WT/DS377/R med Evropsko unijo in različnimi državami podala širšo opredelitev pojma „modem“, kot je tista iz pojasnjevalnih opomb z dne 7. maja 2008. Ta institucija je zato menila, da so te pojasnjevalne opombe v nasprotju z besedilom številk KN in da se zato ne smejo uporabljati pri razlagi, za katero je zaprosilo predložitveno sodišče.
37 Za odgovor predložitvenemu sodišču je treba ugotoviti, kaj obsega pojem „modem za dostop do interneta“ v smislu podštevilke 8528 71 13 KN, in preveriti, ali je opredelitev tega pojma v pojasnjevalnih opombah z dne 7. maja 2008 preozka, kot to trdi Komisija.
38 V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba opredelitev pomena in obsega pojmov, ki jih pravo Skupnosti ne definira, določiti v skladu z njihovim običajnim pomenom v vsakdanjem jeziku, pri čemer je treba upoštevati kontekst, v katerem se uporabljajo, in cilje, ki jim sledi ureditev, katere del so (glej v tem smislu zlasti sodbi z dne 10. marca 2005 v zadevi easyCar, C‑336/03, ZOdl., str. I‑1947, točka 21 in navedena sodna praksa, in z dne 5. marca 2009 v zadevi Komisija proti Franciji, C‑556/07, točka 50).
39 Poleg tega na podlagi ustaljene sodne prakse – tudi če določbe nekega sporazuma, kakršen je SIT, posameznikom ne podeljujejo pravic, ki bi jih lahko ti neposredno na podlagi prava Unije uveljavljali pred sodiščem, ker obstaja zakonodaja Unije na zadevnem področju – primarnost mednarodnih sporazumov, ki jih sklene Unija glede besedil sekundarne zakonodaje, narekuje, da je treba zadnje razlagati karseda v skladu s temi sporazumi (zgoraj navedena sodba British Sky Broadcasting Group in Pace, točka 83 in navedena sodna praksa).
40 Modem se – v splošnem pomenu izraza – uporablja za prenos digitalnih podatkov med računalniki prek nosilca, ki deluje analogno, to je zlasti telefonska linija. Modem modulira digitalne podatke v analogne podatke in v obratni smeri demodulira analogne podatke, da bi jih spremenil v digitalne podatke.
41 Poleg tega iz točke 7.880 poročila posebne skupine STO, ki je navedena v točki 36 te sodbe, izhaja, da „splošen pomen izraza ,modem‘ lahko zajema naprave, ki so različne od tistih, ki za prenos informacij prek telefonske linije spreminjajo digitalne podatke v analogne“. V točki 7.878 istega poročila je posebna skupina navedla, da „je bil izraz ,modem‘ uporabljen za označbo drugih naprav, ki zagotavljajo modulacijo in demodulacijo z drugimi sredstvi in tudi brez spreminjanja digitalnih podatkov v analogne“, in da „se izraz ,modem‘ uporablja tudi za označbo ,kabelskih modemov‘, ki se tehnološko v več pogledih razlikujejo od modemov za telefonsko linijo glede uporabljenega komunikacijskega sredstva, frekvenčnega območja in drugih parametrov“.
42 V zvezi z izrazi „dostop do interneta in zagotavljanje interaktivne izmenjave informacij“ je posebna skupina STO v točki 7.884 svojega poročila navedla, da pojasnjujejo naravo „komunikacijske funkcije“ iz besedila podštevilke 8528 71 13 KN. Funkcija naprave naj bi bila torej v središču opredelitve. Cilj vgradnje modema v napravo naj bi bil dostop do interneta.
43 Glede tega je treba poudariti, da je lahko namen proizvoda objektivno merilo za uvrstitev, če je ta namen neločljivo povezan s proizvodom, kar je mogoče oceniti na podlagi njegovih objektivnih značilnosti in lastnosti (glej zlasti sodbi z dne 28. marca 2000 v zadevi Holz Geenen, C‑309/98, Recueil, str. I‑1975, točka 15, in z dne 15. februarja 2007 v zadevi RUMA, C‑183/06, ZOdl., str. I‑1559, točka 36, ter zgoraj navedeno sodbo British Sky Broadcasting Group in Pace, točka 76).
44 Pojasnjevalne opombe z dne 7. maja 2008 vsebujejo opredelitev modema v smislu podštevilke 8528 71 13 in določajo, da „modemi modulirajo in demodulirajo izhodne in vhodne podatkovne signale“ ter da se „naprave, ki imajo podobno funkcijo kot modem, vendar ne modulirajo in demodulirajo signalov, […] ne štejejo k modemom. Primeri takih aparatov so naprave ISDN, WLAN ali eternetne naprave. Na prisotnost take naprave nakazuje spojnik RJ 45“.
45 V pojasnjevalnih opombah z dne 7. maja 2008 je bil torej glede podštevilke 8528 71 13 pomen pojma „modem“ zožen s tem, da so bile zaradi tehničnih preudarkov iz tega pojma izključene naprave, ki opravljajo podobne funkcije kot modem, medtem ko je za uvrstitev pod podštevilko upoštevna le sposobnost dostopa do interneta. Glede tega so torej te opombe v nasprotju s KN in se ne smejo uporabljati.
46 Iz vseh teh ugotovitev izhaja, da je v smislu podštevilke 8528 71 13 KN „modem za dostop do interneta“ opredeljen kot naprava, ki omogoča dostop do interneta in zagotavlja interaktivnost ali dvosmerno izmenjavo informacij. Zgolj zmožnost dostopa do interneta, ne pa tehnika, ki se za to uporabi, je upoštevna pri uvrstitvi pod podštevilko.
47 Poleg tega mora naprava, da bi jo bilo mogoče uvrstiti pod podštevilko 8528 71 13 KN, sama omogočati dostop do interneta z uporabo modema, ki je vanjo vgrajen. Za dostop do interneta torej ne sme biti potrebna druga naprava ali mehanizem.
48 Iz vseh zgornjih navedb je razvidno, da je treba na ta vprašanja odgovoriti, da je treba KN razlagati tako, da je za uvrstitev blaga pod podštevilko 8528 71 13 modem za dostop do interneta opredeljen kot naprava, ki sama – in brez posredovanja druge naprave ali mehanizma – omogoča dostop do interneta in zagotavlja interaktivnost ali dvosmerno izmenjavo informacij. Pri uvrstitvi pod navedeno podštevilko je upoštevna zgolj zmožnost dostopa do interneta, ne pa tehnika, ki se za to uporabi.
Tretje vprašanje v zadevah C‑320/11, C‑330/11 in C‑382/11
49 S temi vprašanji želi predložitveno sodišče izvedeti, kako je treba razumeti izraza ,modulacija‘ in ,demodulacija‘ v smislu pojasnjevalnih opomb z dne 7. maja 2008, da bi bilo mogoče napravo uvrstiti pod podštevilko 8528 71 13 KN.
50 Izraza ,modulacija‘ in ,demodulacija‘ sta – kot navaja predložitveno sodišče – vsebovana v pojasnjevalnih opombah z dne 7. maja 2008, ne pa v besedilu podštevilke 8528 71 13 KN.
51 V točki 45 te sodbe je bilo poudarjeno, da se pojasnjevalnih opomb z dne 7. maja 2008 glede razlage podštevilke 8528 71 13 KN ne sme uporabiti.
52 Poleg tega iz točke 48 te sodbe izhaja, da je zgolj zmožnost dostopa do interneta, ne pa tehnika, ki se za to uporabi, upoštevna pri uvrstitvi blaga pod navedeno podštevilko. Opredelitev izrazov ,modulacija‘ in ,demodulacija‘ torej za uvrstitev naprav iz postopka v glavni stvari pod podštevilko 8528 71 13 KN ni potrebna.
53 Zato na to vprašanje ni treba odgovoriti.
Četrto vprašanje v zadevah C‑320/11, C‑330/11 in C‑382/11 ter drugo vprašanje v zadevi C‑383/11
54 Predložitveno sodišče s temi vprašanji v bistvu sprašuje, ali je treba KN razlagati tako, da sta sprejem televizijskih signalov in obstoj modema, ki omogoča dostop do interneta, enakovredni funkciji, ki ju morajo imeti naprave iz postopka v glavni stvari, da bi lahko bile uvrščene pod podštevilko 8528 71 13 KN, in ali je treba te naprave, če nimajo ene od teh dveh funkcij, uvrstiti pod podštevilko 8528 71 19 KN.
55 Predložitveno sodišče tako želi izvedeti, katero od teh dveh funkcij, ki ju imajo navedene naprave, je mogoče šteti za glavno funkcijo.
56 Kot je bilo navedeno v točki 30 te sodbe, mora biti za uvrstitev pod podštevilko 8528 71 13 KN naprava taka, da je zmožna sprejemanja televizijskih signalov in da vsebuje modem za dostop do interneta, ki zagotavlja interaktivno izmenjavo informacij. Vsaka naprava, ki nima ene ali druge od teh značilnosti, mora biti na podlagi splošnega pravila 3(c) za razlago KN uvrščena pod podštevilko 8528 71 19 KN.
57 Iz navedenega izhaja, da za odločitev, ali je napravo mogoče uvrstiti pod podštevilko 8528 71 13 KN, ni treba ugotoviti, ali je funkcija sprejemanja televizijskih signalov glavna in ali je funkcija dostopa do interneta drugotna – ali obratno – saj mora imeti naprava ti dve funkciji hkrati, medtem ko naprave, ki ene od teh dveh funkcij nimajo, ne spadajo pod podštevilko 8528 71 13, temveč pod podštevilko 8528 71 19 KN.
58 Te naprave so drugačne od tistih, ki so bile predmet obravnave v zadevi, v kateri je bila izdana zgoraj navedena sodba British Sky Broadcasting Group in Pace. V tej zadevi so bile naprave, ki so bile predmet obravnave, take, da so hkrati omogočale sprejemanje televizijskih signalov in snemanje programov. To, da so imele te naprave dve funkciji, je omogočalo njihovo uvrstitev pod različne podštevilke KN. Na podlagi splošnega pravila 3(b) za razlago KN je bilo treba ugotoviti, katera je glavna ali bistvena funkcija.
59 Zato je treba na ta vprašanja odgovoriti, da je treba KN razlagati tako, da sta sprejem televizijskih signalov in obstoj modema, ki omogoča dostop do interneta, enakovredni funkciji, ki ju morajo imeti naprave, da bi lahko bile uvrščene pod podštevilko 8528 71 13 KN. Če naprave nimajo ene od teh dveh funkcij, jih je treba uvrstiti pod podštevilko 8528 71 19 KN.
Šesto vprašanje v zadevah C‑320/11 in C‑330/11, sedmo vprašanje v zadevi C‑382/11 ter peto vprašanje v zadevi C‑383/11
60 Predložitveno sodišče s temi vprašanji Sodišče sprašuje, pod katero številko KN in katero oznako je treba uvrstiti naprave iz postopka v glavni stvari.
61 Treba je spomniti, da kadar je Sodišču predložen predlog za sprejetje predhodne odločbe glede carinske razvrstitve, je njegova vloga bolj to, da nacionalnemu sodišču pojasni merila, ki mu bodo omogočila zadevno blago pravilno uvrstiti v KN, kot pa da bi Sodišče samo opravilo razvrstitev, zlasti zato, ker ni nujno, da ima za to na voljo vse potrebne podatke. Izkaže se torej, da je nacionalno sodišče vsekakor v boljšem položaju za izvedbo razvrstitve (sodbe z dne 7. novembra 2002 v združenih zadevah Lohmann in Medi Bayreuth, od C‑260/00 do C‑263/00, Recueil, str. I‑10045, točka 26; z dne 16. februarja 2006 v zadevi Proxxon, C‑500/04, ZOdl., str. I‑1545, točka 23, in z dne 22. decembra 2010 v zadevi Lecson Elektromobile, C‑12/10, ZOdl., str. I‑4173, točka 15).
62 Naloga predložitvenega sodišča je torej, da glede na odgovore, ki jih je na zgoraj navedena vprašanja podalo Sodišče, uvrsti naprave iz postopka v glavni stvari na podlagi njihovih značilnosti in objektivnih lastnosti. Kot je bilo navedeno v točki 39 te sodbe, mora predložitveno sodišče KN razlagati tako, da bo čim bolj v skladu s sporazumom SIT.
63 Zato na ta vprašanja ni treba odgovoriti.
Sedmo vprašanje v zadevah C‑320/11 in C‑330/11 ter osmo vprašanje v zadevi C‑382/11
64 Glede na odgovore na zgoraj navedena vprašanja podštevilka 8521 90 00 KN ni upoštevna za razrešitev sporov iz postopka v glavni stvari, tako da na ta vprašanja ni treba odgovoriti.
Šesto vprašanje v zadevi C‑382/11 in četrto vprašanje v zadevi C‑383/11
65 Predložitveno sodišče s temi vprašanji v bistvu sprašuje, ali je treba člen 78(2) carinskega zakonika razlagati tako, da se naknadno preverjanje blaga in sprememba tarifne številke v skladu s tem preverjanjem lahko opravita na podlagi pisnih dokumentov, ne da bi bili carinski organi dolžni fizično pregledati to blago.
66 Na podlagi člena 78(2) carinskega zakonika lahko carinski organi po prepustitvi blaga „preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije […] ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom“, in „lahko tudi pregledajo blago“. Iz tega je razvidno, da se preverjanje navedb v deklaraciji lahko opravi naknadno, ne da bi bili carinski organi dolžni fizično pregledati blago.
67 Na ta vprašanja je treba odgovoriti, da je treba člen 78(2) carinskega zakonika razlagati tako, da se naknadno preverjanje blaga in sprememba tarifne številke v skladu s tem preverjanjem lahko opravita na podlagi pisnih dokumentov, ne da bi bili carinski organi dolžni fizično pregledati to blago.
Stroški
68 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (šesti senat) razsodilo:
1. Kombinirano nomenklaturo iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1214/2007 z dne 20. septembra 2007, Uredbo Komisije (ES) št. 1031/2008 z dne 19. septembra 2008 in Uredbo Komisije (ES) št. 948/2009 z dne 30. septembra 2009, je treba razlagati tako, da je za uvrstitev blaga pod podštevilko 8528 71 13 modem za dostop do interneta opredeljen kot naprava, ki sama – in brez posredovanja druge naprave ali mehanizma – omogoča dostop do interneta in zagotavlja interaktivnost ali dvosmerno izmenjavo informacij. Pri uvrstitvi pod navedeno podštevilko je upoštevna zgolj zmožnost dostopa do interneta, ne pa tehnika, ki se za to uporabi.
2. Navedeno nomenklaturo je treba razlagati tako, da sta sprejem televizijskih signalov in obstoj modema, ki omogoča dostop do interneta, enakovredni funkciji, ki ju morajo imeti naprave, da bi lahko bile uvrščene pod podštevilko 8528 71 13. Če naprave nimajo ene od teh dveh funkcij, jih je treba uvrstiti pod podštevilko 8528 71 19.
3. Člen 78(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti je treba razlagati tako, da se naknadno preverjanje blaga in sprememba tarifne številke v skladu s tem preverjanjem lahko opravita na podlagi pisnih dokumentov, ne da bi bili carinski organi dolžni fizično pregledati to blago.
Podpisi