Language of document : ECLI:EU:C:2007:333

SODBA SODIŠČA (tretji senat)

z dne 12. junija 2007(*)

„Pritožba – Znamka Skupnosti – Uredba (ES) št. 40/94 – Člen 8(1)(b) – Verjetnost zmede – Zahteva za registracijo figurativne znamke Skupnosti, ki je sestavljena iz besed ‚Limoncello della Costiera Amalfitana‘ in ‚shaker‘ – Ugovor imetnika nacionalne besedne znamke LIMONCHELO“

V zadevi C‑334/05 P,

zaradi pritožbe na podlagi člena 56 Statuta Sodišča z dne 9. septembra 2005,

Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopata O. Montalto in P. Bullock, zastopnika,

pritožnik,

drugi stranki v postopku sta:

Shaker di L. Laudato & C. Sas, s sedežem v Vietri sul Mare (Italija), ki jo zastopa F. Sciaudone, odvetnik,

tožeča stranka v postopku na prvi stopnji,

Limiñana y Botella SL, s sedežem v Monforte del Cid (Španija),

stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT,

SODIŠČE (tretji senat),

v sestavi A. Rosas, predsednik senata, J. Klučka (poročevalec), J. N. Cunha Rodrigues, U. Lõhmus in A. Ó Caoimh, sodniki,

generalna pravobranilka: J. Kokott,

sodni tajnik: B. Fülöp, administrator,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 24. januarja 2007,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 8. marca 2007

izreka naslednjo

Sodbo

1        Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) s svojo pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 15. junija 2005 v zadevi Shaker proti UUNT – Limiñana y Botella (Limoncello della Costiera Amalfitana shaker) (T-7/04, ZOdl., str. II‑2305, v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je to ugodilo tožbi družbe Shaker di L. Laudato & C. Sas (v nadaljevanju: Shaker) in razveljavilo odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 24. oktobra 2003 (v nadaljevanju: sporna odločba), s katero je bila zavrnjena registracija figurativne znamke Skupnosti, ki je sestavljena iz besed „Limoncello della Costiera Amalfitana“ in „shaker“.

 Pravni okvir

2        V sedmi uvodni izjavi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1) je določeno:

„[…] varstvo, ki ga zagotovi znamka Skupnosti in katere funkcija je še posebej v zagotavljanju znamke kot označbe izvora absolutna v primeru enakosti znamke in znaka ter blaga ali storitev; […] varstvo velja tudi v primerih podobnosti med znamko in znakom ter blagom ali storitvami; […] je treba podati razlago pojma podobnosti v zvezi z verjetnostjo zmede; […] verjetnost zmede, katere ugotavljanje je odvisno od številnih elementov, zlasti od prepoznavnosti znamke na tržišču, povezovanja, ki ga lahko povzroči uporabljen ali registriran znak, stopnje podobnosti med znamko ter označenim blagom in storitvami, pomeni poseben pogoj takšnega varstva […].“

3        V členu 8(1)(b) navedene uredbe je določeno:

„Ob ugovoru imetnika prejšnje znamke se znamka, za katero je vložena prijava, ne registrira v naslednjih primerih:

[…]

(b)    če zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, ki jih označujejo znamke, obstaja verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, na katerem je varovana prejšnja znamka; verjetnost zmede zajema verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko.“

 Dejansko stanje spora

4        Družba Shaker je 20. oktobra 1999 pri UUNT vložila zahtevo za registracijo znamke Skupnosti za figurativno znamko s spodnjo predstavitvijo:

Image not foundImage not found

5        Proizvodi, za katere je bila zahtevana registracija znamke, spadajo v razrede 29, 32 in 33 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kot je bil revidiran in spremenjen (v nadaljevanju: Nicejski aranžma).

6        Po intervenciji UUNT je družba Shaker omejila svojo prijavo za proizvode razreda 33 na limonin liker z amalfitanske obale, v katerega spadajo „alkoholne pijače (razen piva)“.

7        Družba Limiñana y Botella SL je 1. junija 2000 v skladu s členom 42(1) Uredbe št. 40/94 vložila ugovor zoper registracijo prijavljene znamke. Kot razlog za ta ugovor je navedla, da bi naj obstajala verjetnost zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 med prijavljeno znamko, če se ta nanaša na proizvode razreda 33 Nicejskega aranžmaja, in besedno znamko ugovarjajoče stranke, poimenovano „LIMONCHELO“, ki se tudi nanaša na proizvode razreda 33, registrirano leta 1996 pri Oficina Española de Patentes y Marcas des Ministerio de ciencia y tecnología (španski urad za patente in znamke).

8        Oddelek za ugovore UUNT je 9. septembra 2002 ugodil ugovoru in zavrnil registracijo prijavljene znamke.

9        Družba Shaker je pri drugem odboru za pritožbe UUNT vložila pritožbo, ta pa je z izpodbijano odločbo zavrnil prijavo družbe Shaker. V bistvu je ugotovil, da je prevladujoči element prijavljene znamke pojem „limoncello“ in da sta si prijavljena znamka in prejšnja znamka vidno in fonetično zelo podobni ter da zato obstaja verjetnost zmede med tema znamkama.

 Postopek pred Sodiščem prve stopnje in izpodbijana sodba

10      Družba Shaker je 7. januarja 2004 pri Sodišču prve stopnje vložila tožbo za razveljavitev sporne odločbe, pri čemer je navajala, prvič, kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94, drugič, zlorabo pooblastil in, tretjič, kršitev obveznosti obrazložitve odločb.

11      Sodišče prve stopnje je v zvezi s prvim tožbenim razlogom, potem ko je ugotovilo enakost zadevnih proizvodov, v zvezi s prisotnimi znaki v točkah 53 in 54 izpodbijane sodbe ugotovilo:

„53      [O]ddelek za pritožbe bi moral preveriti, katera sestavina prijavljene znamke lahko s svojimi vidnimi, fonetičnimi ali pojmovnimi značilnostmi sama daje vtis te znamke, ki ga zadevna javnost ohrani v spominu, in je taka, da so v primerjavi z njo vse druge sestavine zanemarljive. [...]

54      Če pa je prijavljena znamka sestavljena vidna znamka, je treba presojo celotnega vtisa te znamke in določitev njenega morebitnega prevladujočega elementa opraviti na podlagi vidne analize. Zato bi bilo v takem primeru, zgolj če bi morebitni prevladujoči sestavni element vseboval določene nevidne semantične vidike, treba primerjati ta element s prejšnjo znamko, pri čemer bi bilo treba upoštevati tudi druge semantične vidike, kot na primer upoštevne bistvene fonetične ali pojmovne vidike.“

12      Sodišče prve stopnje je v točki 59 izpodbijane sodbe, upoštevajoč to metodo, menilo, da naj bi bila predstavitev okroglega krožnika, okrašenega z limonami, prevladujoča sestavina znamke, za katero je bila zahtevana registracija. Ugotovilo je, da besedni elementi te znamke niso prevladujoči na vidni ravni, in presdoilo, da ni treba analizirati fonetičnih ali pojmovnih značilnosti njenih elementov.

13      Zato je v točki 65 iste sodbe ugotovilo, da sestavina, ki predstavlja okrogli krožnik, nima nobene skupne točke s prejšnjo znamko, ki je zgolj besedna znamka.

14      Sodišče prve stopnje je v točkah od 66 do 69 navedene sodbe menilo:

„66      Zato med zadevnima znamkama ne obstaja verjetnost zmede. Prevlada figurativne predstavitve okroglega krožnika, okrašenega z limonami, glede na druge elemente prijavljene znamke preprečuje vsako verjetnost zmede, utemeljeno na obstoju vidnih, fonetičnih ali pojmovnih podobnosti med besedama ‚limonchelo‘ ali ‚limoncello‘, ki se nahajata v zadevnih znamkah.

67      V okviru celovite presoje verjetnosti zmede je treba še opozoriti, da ima povprečni potrošnik zgolj redko možnost neposredno primerjati različne znamke, ampak se mora zanašati na njihovo nepopolno sliko, ki jo hrani v spominu […]. Tako je prevladujoči element prijavljene znamke, ki je okrogli krožnik, okrašen z limonami, zelo pomemben pri analizi znaka kot celote, saj potrošnik, ki opazuje nalepko močne alkoholne pijače, upošteva in si zapomni prevladujoči element znaka, kar mu pri poznejšem nakupu omogoči ponovitev izkušnje.

68      Prevlada figurativne sestavine, ki je okrogli krožnik, okrašen z limonami, v prijavljeni znamki v obravnavanem primeru povzroči, da presoja razlikovalnih elementov prejšnje znamke ne vpliva na presojo iz člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94. Če namreč pomen razlikovalnega učinka prejšnje besedne znamke lahko vpliva na presojo verjetnosti zmede […], je za tako značilnost potreben obstoj vsaj določene verjetnosti zmede med prejšnjo znamko in prijavljeno znamko. Iz presoje celote verjetnosti zmede med zadevnima znamkama izhaja, da prevlada okroglega krožnika, okrašenega z limonami, v prijavljeni znamki preprečuje vsakršno verjetnost zmede s prejšnjo znamko. Zato se ni treba izreči glede razlikovalnega učinka prejšnje znamke […].

69      Glede na navedeno je treba ugotoviti, da kljub podobnosti zadevnih proizvodov stopnja podobnosti med znamkami ni dovolj velika, da bi bilo mogoče meniti, da lahko navedena španska javnost verjame, da zadevni proizvodi izhajajo iz istega podjetja ali, kot v tem primeru, iz ekonomsko povezanih podjetij. Zato v nasprotju s tem, kar je UUNT ugotovil v [sporni] odločbi, med njima ne obstaja verjetnost zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94.“

15      Sodišče prve stopnje, ki je sprejelo prvi tožbeni razlog, je zato razsodilo, da ni treba preučiti drugih tožbenih razlogov, in je razveljavilo izpodbijano odločbo. Tudi spremenilo jo je v smislu, da je tožba družbe Shaker pri UUNT utemeljena in da je zato treba ugovor zavrniti.

 Pritožba

16      UUNT je v podporo svoji pritožbi navedel dva pritožbena razloga, vendar se je odpovedal drugemu med postopkom pred Sodiščem po popravku, ki ga je opravilo Sodišče prve stopnje s sklepom z dne 12. junija 2006. Zato takšnega pritožbenega razloga ni treba preučiti.

 Trditve strank

17      Pritožbeni razlog, ki ga je UUNT ohranil v okviru svoje pritožbe, se nanaša na nepravilno razlago in uporabo člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94.

18      UUNT Sodišču prve stopnje očita, da je izključilo vsakršno verjetnost zmede in utemeljilo svojo presojo zgolj na vidnem zaznavanju znamke, za katero je bila zahtevana registracija, ne da bi opravilo fonetično in pojmovno analizo vseh elementov, ki sestavljajo zadevni znamki, s čimer ni upošteval načela celovite presoje verjetnosti zmede, ki izhaja zlasti iz sodbe z dne 11. novembra 1997 v zadevi SABEL (C‑251/95, Recueil, str. I‑6191).

19      Poleg tega UUNT kritizira izpodbijano sodbo v delu, v katerem je določena razlikovalna in prevladujoča sestavina znakov. Sodišče prve stopnje naj bi namreč dodelilo izključno in odločilno vrednost predstavitvi okroglega krožnika, okrašenega z limonami, brez poznavanja drugih sestavin, ki bi lahko imele kakršno koli odločilno vrednost.

20      UUNT meni, da bi Sodišče prve stopnje moralo oceniti dejanski vpliv besede „Limoncello“ na zaznavanje zadevnih proizvodov povprečnega potrošnika in upoštevati zadevno javnost v obravnavanem primeru. V zvezi z alkoholnimi pijačami povprečni potrošnik nameni veliko več pozornosti besedni sestavini, pri kateri gre za vrsto blaga, ki ga je mogoče skupaj ugotoviti po imenu proizvoda, kot ikonografskim elementom, ki so natisnjeni na nalepki.

21      Izpodbijana sodba naj bi s tem, da v njej ni presoje bistvenih razlikovalnih značilnosti prejšnje znamke, obrnila postopek, ki mora pripeljati do presoje verjetnosti zmede. Sodišče prve stopnje se je omejilo na preprosto analizo znakov, ne da bi opravilo celovito presojo.

22      Družba Shaker nasprotno meni, prvič, da je pritožba utemeljena na napačni razlagi zgoraj navedene sodbe SABEL. Uredba št. 40/94 ne predvideva preizkusa vsakega izmed vidnih, fonetičnih in pojmovnih elementov zadevnih znamk.

23      Še več, sodba Sodišča prve stopnje z dne 15. februarja 2005 v zadevi Cervecería Modelo proti UUNT – Modelo Continente Hipermercados (NEGRA MODELO) (T‑169/02, ZOdl., str. II‑505), ki jo je navedel UUNT in v kateri je bilo v točki 40 razsojeno, da fonetična in pojmovna podobnost med prevladujočim elementom znamke, za katero je bila predlagana registracija, in prejšnjo znamko nevtralizira različne vidne spremembe, ki izhajajo iz grafičnih posebnosti, ni upoštevna. Ta sodba se nanaša na figurativni znamki, lastnost nevtraliziranja na podlagi fonetične in pojmovne podobnosti pa je v soodvisnosti s prevladujočim elementom slušne in pojmovne sestavine, ki je skupna obema znamkama. Po mnenju družbe Shaker je posledica teze, ki jo ponuja UUNT, ta, da lahko fonetična in pojmovna podobnost nevtralizira prevladujoč vidni element, tako da je prevladujočemu elementu odvzet pomen pri presoji verjetnosti zmede.

24      Drugič, družba Shaker poudarja, da je Sodišče prve stopnje dodelilo izključno in odločilno vrednost predstavitvi krožnika, okrašenega z limonami, in trdi, da UUNT dejansko predlaga Sodišču, naj opravi nadzor nad presojo dejanskih elementov, ki jo je opravilo Sodišče prve stopnje, čeprav take presoje ni mogoče podrediti nadzoru Sodišča.

25      Trditev bi bila zato nedopustna in v vsakem primeru neutemeljena, ker UUNT Sodišču prve stopnje ne bi mogel očitati delne presoje dejanskih elementov, s tem da bi sam opravil tako presojo. Preizkus je treba opraviti glede na sodbo Sodišča prve stopnje z dne 23. oktobra 2002 v zadevi Matratzen Concord proti UUNT – Hukla Germany (MATRATZEN) (T‑6/01, Recueil, str. II‑4335), potrjeno s sklepom Sodišča z dne 28. aprila 2004 v zadevi Matratzen Concord proti UUNT (C‑3/03 P, Recueil, str. I‑3657), ki ne izključuje, da lahko v celotnem vtisu sestavljene znamke v določenih okoliščinah v spominu upoštevne javnosti prevladuje eden ali več njenih sestavnih delov.

26      Tretjič, družba Shaker navaja nedopustnost trditev UUNT v zvezi z neprimernim upoštevanjem povprečnega španskega potrošnika in načela soodvisnosti; s temi trditvami Sodišču predlaga novo presojo dejanskega stanja, ki jo je opravilo Sodišče prve stopnje. Družba Shaker poleg tega trdi, da sodbe Sodišča prve stopnje, na katere se sklicuje UUNT, niso upoštevne, saj okoliščine, v katerih so bile izrečene, niso enake tistim v tej zadevi.

27      Sodišče prve stopnje je kot zadevno javnost pravilno štelo povprečnega španskega potrošnika, pri čemer se je sklicevalo na poseben način presoje verjetnosti zmede.

 Presoja Sodišča

 Dopustnost

28      V zvezi z ugovorom nedopustnosti, ki ga je vložila družba Shaker zoper tožbeni razlog, ki ga je navedel UUNT, je treba opozoriti, da je pritožba v skladu s členom 225 ES in členom 58, prvi odstavek, Statuta Sodišča omejena na pravna vprašanja. Sodišče prve stopnje je zato edino pristojno, da ugotovi in presodi upoštevna dejstva in da presodi dokaze. Presoja teh dejstev in dokazov, razen ob njihovem izkrivljanju, torej ne pomeni pravnega vprašanja, ki bi bilo kot tako predmet nadzora Sodišča v okviru pritožbe (v tem smislu glej zlasti sodbe z dne 19. septembra 2002 v zadevi DKV proti UUNT, C‑104/00 P, Recueil, str. I‑7561, točka 22; z dne 12. januarja 2006 v zadevi Deutsche SiSi-Werke proti UUNT, C‑173/04 P, ZOdl., str. I‑551, točka 35, in z dne 22. junija 2006 v zadevi Storck proti UUNT, C‑25/05 P, ZOdl., str. I‑5719, točka 40).

29      V obravnavanem primeru se tožbeni razlog, ki ga je navedel UUNT, nanaša na pravno vprašanje, ki želi dokazati, da Sodišče prve stopnje ni upoštevalo člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94, ker se je omejilo na vidno analizo zadevnih znamk in ni opravilo fonetične in pojmovne analize teh znamk.

30      Zato je treba ta tožbeni razlog upoštevati kot dopusten.

 Temelj

31      Glede utemeljenosti tožbenega razloga nepravilne razlage in uporabe člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 je treba opozoriti, da se v skladu s to določbo znamka, za katero je vložena prijava, ob ugovoru imetnika prejšnje znamke ne registrira, če zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, ki jih označujejo znamke, obstaja verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, na katerem je varovana prejšnja znamka. Taka verjetnost zmede zajema verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko.

32      Zakonodajalec Skupnosti je v sedmi uvodni izjavi Uredbe št. 40/94 določil, da je ugotovitev verjetnosti zmede odvisna od številnih dejavnikov, zlasti od prepoznavnosti znamke na trgu, povezovanja, ki ga lahko povzroči uporabljen ali registriran znak, stopnje podobnosti med znamko ter označenim blagom in storitvami.

33      V zvezi s tem iz ustaljene sodne prakse izhaja, da pomeni verjetnost zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 verjetnost, da bi javnost lahko mislila, da določeni proizvodi ali storitve izhajajo iz istega podjetja ali, kot v tem primeru, ekonomsko povezanih podjetij (v tem smislu glej v zvezi s Prvo direktivo Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL 1989, L 40, str. 1) sodbi z dne 22. junija 1999 v zadevi Lloyd Schuhfabrik Meyer, C‑342/97, Recueil, str. I‑3819, točka 17, in z dne 6. oktobra 2005 v zadevi Medion, C‑120/04, ZOdl., str. I‑8551, točka 26).

34      Poleg tega je treba obstoj verjetnosti zmede v javnosti celovito presojati ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov v zadevnem primeru (v tem smislu glej zgoraj navedeni sodbi SABEL, točka 22, Lloyd Schuchfabrik Meyer, točka 18, sodbo z dne 22. junija 2000 v zadevi Marca Mode, C‑425/98, Recueil, str. I‑4861, točka 40; zgoraj navedeni sklep Matratzen Concord proti UUNT, točka 28; zgoraj navedeno sodbo Medion, točka 27, in sodbo z dne 23. marca 2006 v zadevi Mülhens proti UUNT, C‑206/04 P, ZOdl., str. I‑2717, točka 18).

35      V skladu s prav tako ustaljeno sodno prakso mora biti celovita presoja verjetnosti zmede, kar zadeva vidno, slušno ali pojmovno podobnost zadevnih znamk, utemeljena na celotnem vtisu, ki ga te ustvarjajo, ob upoštevanju predvsem njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. Zaznava znamk, ki jo ima povprečni potrošnik glede zadevnih proizvodov ali storitev, igra glavno vlogo pri celoviti presoji omenjene verjetnosti. V zvezi s tem povprečni potrošnik navadno zaznava znamko kot celoto in ne preverja posameznih podrobnosti (glej zlasti zgoraj navedene sodbe SABEL, točka 23, Lloyd Schuhfabrik Meyer, točka 25, Medion, točka 28, in Mülhens proti UUNT, točka 19, ter zgoraj navedeni sklep Matratzen Concord proti UUNT, točka 29).

36      Dodati je treba, da je za presojo stopnje podobnosti med zadevnima znamkama treba določiti predvsem njuno stopnjo vidne, slušne in pojmovne podobnosti ter glede na okoliščine primera presoditi pomembnost, ki jo je treba povezati s temi različnimi elementi, ob upoštevanju razreda zadevnih proizvodov ali storitev in okoliščin, v katerih se tržijo (glej zgoraj navedeno sodbo Lloyd Schuhfabrik Meyer, točka 27).

37      V obravnavanem primeru je Sodišče prve stopnje v točki 49 izpodbijane sodbe poudarilo sodno prakso, na katero je opozorjeno v točki 35 te sodbe, v skladu s katero mora biti celovita presoja verjetnosti zmede utemeljena na celotnem vtisu zadevnih znakov.

38      Vendar pa je v točki 54 izpodbijane sodbe navedlo, da je treba presojo celotnega vtisa znamke in določitev njenega morebitnega prevladujočega elementa, če je znamka, za katero je bila zahtevana registracija, sestavljena vidna znamka, opraviti na podlagi vidne analize. Dodalo je, da bi bilo v takem primeru, zgolj če bi morebiten prevladujoč element vseboval nevidne semantične vidike, treba opraviti primerjavo med tem elementom in prejšnjo znamko, pri čemer bi bilo treba upoštevati tudi te druge semantične vidike, kot na primer upoštevne bistvene fonetične ali pojmovne značilnosti.

39      Sodišče prve stopnje, ki je izhajalo iz teh upoštevanj, je v okviru analize zadevnih znakov najprej menilo, da znamka, za katero je bila zahtevana registracija, vsebuje prevladujoči element, ki je predstavljen s krožnikom, okrašenim z limonami. Iz tega je v točkah od 62 do 64 izpodbijane sodbe sklepalo, da ni treba opraviti analize fonetičnih ali pojmovnih značilnosti drugih elementov te znamke. Na koncu je v točki 66 iste sodbe zaključilo, da je prevladovanje figurativne predstavitve okroglega krožnika, okrašenega z limonami, glede na druge elemente navedene znamke preprečevalo vsako verjetnost zmede, utemeljeno na obstoju vidnih, fonetičnih ali pojmovnih podobnosti med besedama „limonchelo“ in „limoncello“ zadevnih znamk.

40      Sodišče prve stopnje zato ni izvedlo celovite presoje verjetnosti zmede med zadevnima znamkama.

41      Treba je namreč poudariti, da se v skladu s sodno prakso Sodišča v okviru preizkusa obstoja verjetnosti zmede presoja enakosti med znamkama ne more omejiti zgolj na upoštevanje sestavnega dela sestavljene znamke in ga primerjati z drugo znamko. Nasprotno, opraviti je treba primerjavo s preučitvijo zadevnih znamk, upoštevajoč vsako kot celoto, kar ne izključuje, da lahko v celotnem vtisu, ki ga v spominu upoštevne javnosti ustvari sestavljena znamka, v določenih okoliščinah prevlada en ali več njenih sestavnih delov (glej v tem smislu zgoraj navedeni sklep Matratzen Concord proti UUNT, točka 32, in zgoraj navedeno sodbo Medion, točka 29).

42      Kot je navedla generalna pravobranilka v točki 21 sklepnih predlogov, je mogoče opraviti presojo podobnosti zgolj na podlagi prevladujočega elementa, le če je mogoče vse preostale sestavine znamke zanemariti.

43      Iz tega izhaja, da je Sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo člen 8(1)(b) Uredbe št. 40/94.

44      UUNT v teh okoliščinah utemeljeno meni, da je v izpodbijani sodbi pravo uporabljeno nepravilno.

45      Iz celote predhodno navedenega izhaja, da je izpodbijano sodbo treba razveljaviti.

46      V skladu s členom 61, prvi odstavek, drugi stavek, Statuta Sodišča lahko Sodišče v primeru razveljavitve odločbe Sodišča prve stopnje zadevo vrne v razsojanje Sodišču prve stopnje.

47      V tem sporu je treba zadevo vrniti v odločanje Sodišču prve stopnje in pridržati odločitev o stroških.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:

1)      Sodba Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 15. junija 2005 v zadevi Shaker proti UUNT – Limiñana y Botella (Limoncello della Costiera Amalfitana shaker) (T‑7/04) se razveljavi.

2)      Zadeva se vrne v odločanje Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti.

3)      Odločitev o stroških se pridrži.

Podpisi


* Jezik postopka: italijanščina.