SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (peti razširjeni senat)(*)
z dne 8. junija 2011
„Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi, sprejeti glede na razmere v Slonokoščeni obali – Zamrznitev sredstev – Obveznost obrazložitve“
V zadevi T‑86/11,
Nadiany Bamba, stanujoča v Abidžanu (Slonokoščena obala), ki jo zastopata P. Haïk in J. Laffont, odvetnika,
tožeča stranka,
proti
Svetu Evropske unije, ki ga zastopata B. Driessen in A. Vitro, zastopnika,
tožena stranka,
ob intervenciji
Evropske komisije, ki jo zastopata E. Cujo, zastopnica, in M. Konstantinidis, zastopnik,
intervenientka,
zaradi predloga za razglasitev ničnosti Sklepa Sveta 2011/18/SZVP z dne 14. januarja 2011 o spremembi Sklepa Sveta 2010/656/SZVP o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti Slonokoščeni obali (UL L 11, str. 36) in Uredbe Sveta (ES) št. 25/2011 z dne 14. januarja 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 560/2005 o uvedbi določenih posebnih omejevalnih ukrepov zoper nekatere osebe in subjekte glede na razmere v Slonokoščeni obali (UL L 11, str. 1), v delu, v katerem se nanašata na tožečo stranko,
SPLOŠNO SODIŠČE (peti razširjeni senat),
v sestavi S. Papasavvas (poročevalec), predsednik, V. Vadapalas, sodnik, K. Jürimäe, sodnica, K. O’Higgins in M. van der Woude, sodnika,
sodna tajnica: T. Weiler, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 24. maja 2011
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Tožeča stranka N. Bamba je državljanka Republike Slonokoščene obale.
2 Varnostni svet Združenih narodov je 15. novembra 2004 sprejel Resolucijo 1572 (2004), s katero je zlasti potrdil, da položaj v Slonokoščeni obali še naprej ogroža mednarodni mir in varnost v regiji, in odločil, da bo proti navedeni državi uvedel nekatere omejevalne ukrepe.
3 Člen 14 Resolucije 1572 (2004) določa ustanovitev odbora (v nadaljevanju: Odbor za sankcije), katerega naloga je zlasti določiti osebe in subjekte, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz točk 9 in 11 navedene resolucije, in sicer v zvezi s potovanji in z zamrznitvijo sredstev, finančnega premoženja in gospodarskih virov, ter posodabljati ta seznam. Odbor za sankcije ni nikoli določil, da morajo za tožečo stranko veljati taki ukrepi.
4 Svet Evropske unije je menil, da je za izvajanje Resolucije 1572 (2004) potrebno ukrepanje Evropske skupnosti, zato je 13. decembra 2004 sprejel Skupno stališče 2004/852/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Slonokoščeni obali (UL L 368, str. 50).
5 Svet je menil, da je bila za izvajanje ukrepov iz Skupnega stališča 2004/852 na ravni Skupnosti nujna uredba, zato je 12. aprila 2005 sprejel Uredbo Sveta (ES) št. 560/2005 o uvedbi določenih posebnih omejevalnih ukrepov zoper nekatere osebe in subjekte glede na razmere v Slonokoščeni obali (UL L 95, str. 1).
6 Skupno stališče 2004/852 je bilo nazadnje podaljšano in spremenjeno s Skupnim stališčem Sveta 2008/873/SZVP z dne 18. novembra 2008 o podaljšanju omejevalnih ukrepov, uvedenih proti Slonokoščeni obali (UL L 308, str. 52), nato pa razveljavljeno in nadomeščeno s Sklepom Sveta 2010/656/SZVP z dne 29. oktobra 2010 o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti Slonokoščeni obali (UL L 285, str. 28).
7 Volitve za predsednika Republike Slonokoščene obale so potekale 31. oktobra in 28. novembra 2010.
8 Posebni predstavnik generalnega sekretarja Združenih narodov za Slonokoščeno obalo je 3. decembra 2010 potrdil dokončen izid drugega kroga predsedniških volitev, kot ga je 2. decembra 2010 razglasil predsednik neodvisne volilne komisije, ki je potrdil Alassana Ouattara kot zmagovalca predsedniških volitev.
9 Svet je 13. decembra 2010 poudaril pomen predsedniških volitev 31. oktobra in 28. novembra 2010 za ponovno vzpostavitev miru in stabilnosti v Slonokoščeni obali in poudaril, da je treba suvereno izraženo voljo prebivalcev Slonokoščene obale obvezno spoštovati. Upošteval je tudi predloge generalnega sekretarja Združenih narodov za Slonokoščeno obalo v okviru njegovega pooblastila za potrditev volitev in čestital Alassanu Ouattaru za izvolitev za predsednika Slonokoščene obale.
10 Evropski svet je 17. decembra 2010 pozval vse voditelje Slonokoščene obale, civilne in vojaške, ki tega še niso storili, naj priznajo oblast demokratično izvoljenega predsednika Alassana Ouattara. Potrdil je odločenost Evropske unije, da sprejme ciljne sankcije zoper tiste, ki naj bi še naprej ovirali spoštovanje suvereno izražene volje prebivalcev Slonokoščene obale.
11 Da bi Svet uvedel omejevalne ukrepe v zvezi s potovanji proti nekaterim osebam, ki jih nista določila Varnostni svet Združenih narodov ali Odbor za sankcije, vendar ovirajo mirovni proces in proces nacionalne sprave v Slonokoščeni obali, zlasti proti tistim osebam, ki ogrožajo uspešen izid volilnega procesa, je sprejel Sklep 2010/801/SZVP z dne 22. decembra 2010 o spremembi Sklepa 2010/656 (UL L 341, str. 45). Seznam navedenih oseb je v Prilogi II k Sklepu 2010/656.
12 Člen 4(1) Sklepa 2010/656, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2010/801, določa:
„Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi preprečijo, da bi na njihovo ozemlje vstopale ali čezenj potovale:
(a) osebe iz Priloge I, ki jih določi Odbor za sankcije […];
(b) osebe iz Priloge II, ki niso vključene na seznam iz Priloge I, ki ovirajo mirovni proces in proces nacionalne sprave ter ogrožajo uspešen zaključek volilnega procesa.“
13 Svet je 11. januarja 2011 sprejel Sklep Sveta 2011/17/SZVP o spremembi Sklepa Sveta 2010/656 (UL L 11, str. 31), da bi bile zaradi resnosti razmer v Slonokoščeni obali na seznam vpisane osebe, ki niso navedene v Prilogi II k Sklepu 2010/656.
14 Zaradi resnosti razmer v Slonokoščeni obali je Svet 14. januarja 2011 sprejel Sklep 2011/18/SZVP o spremembi Sklepa Sveta 2010/656 (UL L 11, str. 36, v nadaljevanju: izpodbijani sklep), da bi uvedel dodatne omejevalne ukrepe, zlasti ukrepe zamrznitve sredstev, proti osebam iz Priloge II k Sklepu 2010/656 in da bi spremenil navedeni seznam.
15 Člen 5(1) in (2) Sklepa 2010/656, kakor je bil spremenjen z izpodbijanim sklepom, določa:
„1. Vsa sredstva in gospodarski viri, ki so v lasti ali jih neposredno ali posredno nadzorujejo:
(a) osebe iz Priloge I, ki jih določi Odbor za sankcije […], ali pa jih posedujejo subjekti, [ki jih določi Odbor za sankcije in] ki so v lasti ali jih neposredno ali posredno nadzorujejo […] te osebe ali katere koli osebe, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih;
(b) osebe ali subjekti iz Priloge II, ki niso vključeni na seznam iz Priloge I, ki ovirajo mirovni proces in proces nacionalne sprave ter zlasti ogrožajo uspešen zaključek volilnega procesa, ali pa jih posedujejo subjekti, ki so v lasti ali jih neposredno ali posredno nadzorujejo […] te osebe ali katere koli osebe, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih;
se zamrznejo.
2. Osebam ali subjektom iz odstavka 1 se ne smejo niti neposredno niti posredno dati na razpolago sredstva, finančno premoženje ali gospodarski viri niti ne smejo od njih imeti koristi.“
16 Svet je 14. januarja 2011 zaradi posebne grožnje, ki so jo za mednarodni mir in varnost pomenile razmere v Slonokoščeni obali, in za zagotovitev skladnosti s postopkom za spremembo in pregled prilog I in II k Sklepu 2010/656 sprejel Uredbo Sveta (ES) št. 25/2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 560/2005 (UL L 11, str. 1, v nadaljevanju: izpodbijana uredba).
17 Člen 2 Uredbe št. 560/2005, kakor je bil spremenjen z izpodbijano uredbo, določa:
„1. Vsa sredstva in gospodarski viri, ki pripadajo fizičnim ali pravnim osebam, subjektom in organom iz Priloge I ali Priloge I A, ki so v njihovi lasti, posesti, s katerimi ti razpolagajo ali jih nadzorujejo, se zamrznejo.
2. Prepovedano je neposredno ali posredno dajati fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom iz Priloge I ali Priloge I A na voljo ali v njihovo korist kakršna koli sredstva ali gospodarske vire.
3. Prepovedana je zavestna in namerna udeležba v dejavnostih, katerih cilj ali posledica je neposredno ali posredno izogibanje ukrepom iz odstavkov 1 in 2.
4. Priloga I zajema fizične ali pravne osebe, subjekte in organe iz člena 5(1)(a) Sklepa [2010/656], kakor je bil spremenjen.
5. Priloga I A zajema fizične ali pravne osebe, subjekte in organe iz člena 5(1)(b) Sklepa [2010/656], kakor je bil spremenjen.“
18 Svet je z izpodbijanim sklepom in izpodbijano uredbo (v nadaljevanju skupaj: izpodbijana akta) spremenil seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Priloge II k Sklepu 2010/656 in Priloge I A k Uredbi št. 560/2005. Ob tej priložnosti je bilo ime tožeče stranke prvič vključeno v točko 6 Preglednice A (Osebe) vsake od navedenih prilog, pri čemer so bili navedeni ti razlogi: „Direktorica časopisne hiše Cyclone, urednica časopisa Le temps: oviranje mirovnega procesa in procesa sprave z javnim spodbujanjem sovraštva in nasilja ter s sodelovanjem v kampanjah dezinformiranja v zvezi s predsedniškimi volitvami leta 2010.“
19 Svet je 18. januarja 2011 objavil obvestilo osebam in subjektom, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta 2010/656 in Uredbe št. 560/2005 (UL C 14, str. 8). V tem obvestilu Svet opozarja, da je sklenil, da bi bilo treba osebe in subjekte iz Priloge II k Sklepu 2010/656, kakor je bil spremenjen z izpodbijanim sklepom, in Priloge I A k Uredbi št. 560/2005, kakor je bila spremenjena z izpodbijano uredbo, vključiti na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz navedenih aktov. Poleg tega zadevne osebe in subjekte opozarja, da pri pristojnih organih zadevne države članice lahko zaprosijo, naj se jim dovoli uporaba zamrznjenih sredstev za nujne potrebe ali nekatera plačila. Pojasnjuje še, da mu lahko navedene osebe in subjekti pošljejo zahtevek, naj se odločitev o njihovi vključitvi na zadevne sezname znova preuči. Svet nazadnje opozarja na možnost izpodbijanja svojega sklepa pred Splošnim sodiščem.
20 Svet je 31. januarja 2011 sprejel Sklep 2011/71/SZVP o spremembi Sklepa 2010/656 (UL L 28, str. 60) in Izvedbeno uredbo (EU) št. 85/2011 o izvajanju Uredbe št. 560/2005 (UL L 28, str. 32), s katero je zlasti vpisal nove osebe in subjekte na seznam oseb in subjektov iz Priloge II k Sklepu 2010/656 in Priloge I A k Uredbi št. 560/2005.
21 Svet je 2. februarja 2011 objavil novo obvestilo osebam in subjektom, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa 2010/656 in Uredbe št. 560/2005 (UL C 33, str. 16), v katerem je zadevnim osebam posredoval iste informacije kot v Obvestilu z dne 18. januarja 2011.
22 Svet je 6. aprila 2011 sprejel Sklep 2011/221/SZVP o spremembi Sklepa 2010/656 (UL L 93, str. 20) in Uredbo (EU) št. 330/2011 o spremembi Uredbe št. 560/2005 (UL L 93, str. 10), s katerima je zlasti uvedel dodatne omejevalne ukrepe in spremenil sezname oseb in subjektov iz prilog I in II k Sklepu 2010/656 ter Priloge I in Priloge I A k Uredbi št. 560/2005.
23 Svet je 7. aprila 2011 objavil obvestili osebam in subjektom, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta 2010/656, spremenjenega s Sklepom 2011/221, in Uredbe št. 560/2005, spremenjene z Uredbo št. 330/2011 (UL C 108, str. 2 in 4).
24 Svet je 8. aprila 2011 sprejel Izvedbeni sklep 2011/230/SZVP o izvajanju Sklepa 2010/656 (UL L 97, str. 46) in Izvedbeno uredbo (EU) št. 348/2011 o izvajanju Uredbe št. 560/2005 (UL L 97, str. 1), s katero je štiri subjekte umaknil s seznama iz Priloge II k Sklepu 2010/656 in Priloge I A k Uredbi št. 560/2005.
25 Svet je 29. aprila 2011 sprejel Izvedbeni sklep 2011/261/SZVP o izvajanju Sklepa 2010/656 (UL L 111, str. 17) in Izvedbeno uredbo (EU) št. 419/2011 o izvajanju Uredbe št. 560/2005 (UL L 111, str. 1), s katero je šest subjektov umaknil s seznama iz Priloge II k Sklepu 2010/656 in Priloge I A k Uredbi št. 560/2005.
Postopek in predlogi strank
26 Tožeča stranka je 14. februarja 2011 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo.
27 Z ločenim aktom, vloženim v sodnem tajništvu Splošnega sodišča istega dne, je vložila predlog za obravnavanje po hitrem postopku v skladu s členom 76a Poslovnika Splošnega sodišča.
28 Splošno sodišče (peti senat) je s sklepom z dne 3. marca 2011 ugodilo predlogu, naj se v sporu odloči po hitrem postopku na podlagi člena 76a Poslovnika.
29 Splošno sodišče je 13. aprila 2011 na podlagi člena 14 Poslovnika in na predlog petega senata odločilo, da zadevo odstopi v odločanje razširjeni sestavi.
30 Splošno sodišče (peti razširjeni senat) se je na podlagi poročila sodnika poročevalca odločilo, da začne ustni postopek.
31 Komisija je v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 11. maja 2011 vložila predlog za intervencijo v tej zadevi v podporo predlogom Sveta. Predsednik petega razširjenega senata Splošnega sodišča je s sklepom z dne 20. maja 2011 po zaslišanju strank intervencijo dovolil.
32 Stranke so ustne navedbe in odgovore na vprašanja Splošnega sodišča podale na obravnavi 24. maja 2011.
33 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijana akta razglasi za nična v delu, v katerem se nanašata nanjo;
– Svetu naloži plačilo stroškov.
34 Svet ob podpori Komisije Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
35 Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga: prvič, kršitev pravice do obrambe in pravice do učinkovitega pravnega sredstva, in drugič, kršitev lastninske pravice.
36 Tožeča stranka s prvim tožbenim razlogom uveljavlja, da se z izpodbijanima aktoma kršijo pravice do obrambe in pravica do pravnega sredstva pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem, zagotovljene s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (UL 2007, C 303, str. 1) ter s členoma 6 in 13 Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane v Rimu 4. novembra 1950 (v nadaljevanju: EKČP). Izpodbijana akta po njenih navedbah ne določata nobenega postopka, ki bi zagotovil dejansko uresničevanje pravice do obrambe, nobene podrobne obrazložitve glede vpisa na seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi, in nobene obvestitve o pravnih sredstvih, ki jih lahko vložijo zoper sklep o vpisu na navedeni seznam, in rokih za to niti ne vsebujeta informacij v zvezi s tem.
37 Najprej je treba preučiti očitek, da izpodbijana akta ne določata nobene podrobne obrazložitve glede vpisa na seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi.
38 V zvezi s tem je treba spomniti, da je obveznost obrazložitve nujno povezana z načelom spoštovanja pravice do obrambe. Tako je namen obveznosti obrazložitve akta, ki posega v položaj, po eni strani, dati zadevni osebi na voljo dovolj podatkov, da ugotovi, ali je akt dobro utemeljen in ali vsebuje morebitne napake, na podlagi katerih bi ta lahko izpodbijala njegovo veljavnost pred sodiščem Unije, in po drugi strani, le‑temu omogočiti izvajanje nadzora nad zakonitostjo navedenega akta (sodbi Splošnega sodišča z dne 12. decembra 2006 v zadevi Organisation des Modjahedines du peuple d’Iran proti Svetu, T‑228/02, ZOdl., str. II-4665, v nadaljevanju: sodba OMPI, točka 138, in z dne 7. decembra 2010 v zadevi Fahas proti Svetu, T-49/07, še neobjavljena v ZOdl., točka 51).
39 Učinkovitost sodnega nadzora – ki mora predvidevati možnost, da se nanaša zlasti na zakonitost razlogov, v tem primeru za vključitev imena osebe, subjekta ali organa na seznam Priloge II k Sklepu 2010/656 in Priloge I A k Uredbi 560/2005, in ki povzroči, da se proti tem naslovnikom v celoti uvedejo omejevalni ukrepi – vključuje to, da mora zadevni organ Unije zadevno osebo ali subjekt kar najbolj obvestiti o razlogih, ko sprejme odločitev o vključitvi ali vsaj, kolikor hitro je mogoče, po odločitvi, da naslovnikom omogoči pravočasno vložitev pravnega sredstva (glej v tem smislu in po analogiji sodbo Sodišča z dne 3. septembra 2008 v združenih zadevah Kadi in Al Barakaat International Foundation proti Svetu in Komisiji, C-402/05 P in C-415/05 P, ZOdl., str. I‑6351, točka 336, in zgoraj navedeno sodbo Fahas proti Svetu, točka 60).
40 Ker zadevna oseba nima pravice do zaslišanja pred sprejetjem prvotnega ukrepa, s katerim se uvedejo taki ukrepi, je spoštovanje obveznosti obrazložitve še toliko pomembnejše, saj pomeni edino zagotovilo, ki zadevni osebi omogoča, da vsaj po sprejetju takega ukrepa koristno uveljavi razpoložljiva pravna sredstva za izpodbijanje zakonitosti navedenega ukrepa (glej sodbo OMPI, točka 140 in navedena sodna praksa).
41 V obravnavanem primeru je treba najprej ugotoviti, da če Svet odloči, da bodo za osebo ali subjekt veljali ukrepi iz člena 4(1)(b) Sklepa 2010/656, člen 7(3) navedenega sklepa, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2010/801, določa, da ta obvesti zadevno osebo ali subjekt, ali neposredno, če je naslov znan, ali z objavo obvestila, o svoji odločitvi in razlogih za vpis na seznam, s tem pa tej osebi ali subjektu da možnost, da predloži pripombe. Dalje, člen 8(1) Sklepa 2010/656, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2010/801, določa zlasti, da so v Prilogi II navedeni razlogi za vpis oseb in subjektov na seznam. Nazadnje, člena 2a(1) in 11a(3) Uredbe št. 560/2005, vanjo dodana z izpodbijano uredbo, vsebujeta podobne določbe, kot so tiste iz členov 7(3) in 8(1) Sklepa 2010/656, v zvezi z vpisom oseb, subjektov in organov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz navedene uredbe in ki so vpisani v njeno Prilogo I A, na seznam.
42 Iz navedenega izhaja, da Sklep 2010/656 in Uredba 560/2005 določata, da je treba osebe, subjekte in organe, za katere veljajo omejevalni ukrepi, obvestiti o razlogih za njihovo vključitev na seznam iz Priloge II k navedenemu sklepu in Priloge I A k navedeni uredbi.
43 V zvezi s tem je treba zavrniti trditev, da izpodbijana akta ne določata natančne in podrobne obvestitve o vzrokih in bistvu obtožbe, ker v skladu s sodno prakso, na katero se sklicuje tožeča stranka, temelji na predpostavki, da so zadevni omejevalni ukrepi kazenski in da se uporablja člen 6(3)(a) EKČP. Vendar navedeni omejevalni ukrepi niso kazenska sankcija in poleg tega ne pomenijo nobene tovrstne obtožbe (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 11. julija 2007 v zadevi Sison proti Svetu, T‑47/03, neobjavljena v ZOdl., točka 101, in zgoraj navedeno sodbo Fahas proti Svetu, točka 67). Poleg tega se člen 6(3)(a) EKČP, v skladu s katerim ima vsak obtoženec zlasti pravico, da se ga v jeziku, ki ga razume, takoj in podrobno obvesti o bistvu in vzroku obtožbe zoper njega, uporablja le v kazenskih zadevah (sodba Sodišča z dne 8. maja 2008 v zadevi Weiss und Partner, C‑14/07, ZOdl., str. I‑3367, točka 57).
44 Treba je še preveriti, ali je bila tožeča stranka v obravnavanem primeru obveščena o razlogih za svojo vključitev na seznam oseb iz Priloge II k Sklepu 2010/656 in Priloge I A k Uredbi št. 560/2005, tako da lahko uresničuje svojo pravico do obrambe in svojo pravico do učinkovitega pravnega sredstva.
45 Razlogi iz prilog v izpodbijanih aktih (glej točko 18 zgoraj) po navedbah tožeče stranke niso obrazložitev v smislu člena 6 EKČP, in ker niso bila podrobno navedena dejanja, za katera naj bi bila odgovorna, ne more natančno poznati bistva in vzrokov obtožbe zoper njo. V tem okviru poudarja, da izpodbija, da je ovirala mirovni proces in proces sprave, spodbujala sovraštvo in nasilje ter kampanje dezinformiranja, vendar ugotavlja, da tega ni mogla uveljavljati. Zato naj ne bi imela možnosti, da pred sodiščem Evropske unije izpodbija utemeljenost obtožb, vloženih zoper njo.
46 Svet ugovarja, da je z izpodbijanima aktoma izpolnjena obveznost obrazložitve, ki je navedena v členu 296 PDEU in pojasnjena v sodni praksi. Razlogi v izpodbijanih aktih naj bi zadostovali, da bi se tožeča stranka lahko seznanila z razlogi za svojo določitev in izpodbijala navedene razloge.
47 V zvezi s tem je treba opozoriti, da morajo biti v obrazložitvi akta Sveta o omejevalnih ukrepih, kakršni so ti v obravnavanem primeru, načeloma navedeni ne le pravni pogoji za uporabo tega akta, temveč tudi specifični in konkretni razlogi, zaradi katerih Svet na podlagi diskrecijske pravice meni, da morajo taki ukrepi veljati za zadevno osebo (glej v tem smislu in po analogiji sodbo OMPI, točka 146, in zgoraj navedeno sodbo Fahas proti Svetu, točka 53).
48 Ker ima Svet široko diskrecijsko pravico glede okoliščin, ki jih je treba upoštevati pri sprejetju ali ohranitvi ukrepa zamrznitve sredstev, od njega ni mogoče zahtevati, naj še podrobneje navede, kako zamrznitev sredstev tožeče stranke konkretno prispeva k boju proti oviranju mirovnega procesa in procesa nacionalne sprave, ali predloži dokaze za to, da bi tožeča stranka lahko uporabila svoja sredstva, s katerimi bi ju ovirala v prihodnosti (glej v tem smislu in po analogiji zgoraj navedeno sodbo Fahas proti Svetu, točka 57 in navedena sodna praksa).
49 V obravnavanem primeru je iz uvodnih izjav 6 in 7 izpodbijanega sklepa v bistvu razvidno, da je Svet zlasti odločil, da je treba zaradi resnosti razmer v Slonokoščeni obali spremeniti seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi, iz Priloge II k Sklepu 2010/656. Poleg tega je Svet v skladu z uvodno izjavo 4 izpodbijane uredbe zaradi posebne grožnje, ki jo za mednarodni mir in varnost pomenijo razmere v Slonokoščeni obali, ter za zagotovitev skladnosti s postopkom za spremembo in pregled prilog I in II k Sklepu Sveta 2010/656 spremenil seznama iz prilog I in I A k Uredbi št. 560/2005.
50 Poleg tega je iz točke 6 v Preglednici A Priloge II k Sklepu 2010/656 in v Preglednici A Priloge I A k Uredbi št. 560/2005 razvidno, da je bila tožeča stranka vpisana na seznam iz navedenih prilog, ker je direktorica časopisne hiše Cyclone in urednica časopisa Le temps ter je ovirala mirovni proces in proces sprave z javnim spodbujanjem sovraštva in nasilja ter s sodelovanjem v kampanjah dezinformiranja v zvezi s predsedniškimi volitvami leta 2010.
51 Treba je ugotoviti, da je Svet z navedeno obrazložitvijo predložil samo ohlapne in splošne navedbe. Ne navaja namreč natančnih in konkretnih razlogov, zaradi katerih na podlagi diskrecijske pravice meni, da morajo za tožečo stranko veljati zadevni omejevalni ukrepi.
52 Zlasti navedba, da je tožeča stranka direktorica časopisne hiše Cyclone in urednica časopisa Le temps, ni okoliščina, ki bi zadostno in specifično utemeljevala izpodbijana akta v zvezi z njo. Na podlagi te navedbe namreč ni mogoče razumeti, zakaj naj bi tožeča stranka ovirala mirovni proces in proces sprave z javnim spodbujanjem sovraštva in nasilja ter s sodelovanjem v kampanjah dezinformiranja v zvezi s predsedniškimi volitvami leta 2010. Tako ni navedena nobena konkretna okoliščina, ki bi se očitala tožeči stranki in bi lahko utemeljevala zadevne ukrepe.
53 Podrobna objava očitkov zoper zadevne osebe bi lahko seveda v skladu s sodno prakso ne le trčila ob nujne razloge v splošnem interesu v zvezi z varnostjo Unije in njenih držav članic ali v zvezi z njihovimi mednarodnimi odnosi, temveč bi škodila tudi legitimnim interesom zadevnih oseb in subjektov, saj bi lahko resno škodila njihovemu ugledu, tako da je treba izjemoma priznati, da morata biti v različici sklepa o zamrznitvi sredstev, ki se objavi v Uradnem listu, navedena le izrek in splošna obrazložitev, posebno in konkretno obrazložitev tega sklepa pa je treba formalizirati in o njej na drug primeren način obvestiti zadevne osebe (glej v tem smislu in po analogiji sodbo OMPI, točka 147). Vendar na podlagi nobenega dokaza ni mogoče šteti, da bi podrobna objava očitkov zoper tožečo stranko v okoliščinah obravnavanega primera trčila ob take razloge v splošnem interesu ali škodila takim legitimnim interesom. Tudi Svet ni navedel nobenega takega dokaza.
54 Nazadnje, čeprav lahko v primeru pomanjkljive obrazložitve, kot je to v obravnavanem primeru, ne pa v primeru neobstoja obrazložitve, tožbeni razlog kršitve obveznosti obrazložitve v izjemnih primerih postane brezpredmeten zaradi razlogov, navedenih med postopkom (sodba Sodišča z dne 28. februarja 2008 v zadevi Neirinck proti Komisiji, C‑17/07 P, neobjavljena v ZOdl., točka 51), je treba ugotoviti, ne da bi se bilo treba izreči o izjemnosti obravnavanega primera, da tožeči stranki vsekakor ni bila predložena dodatna obrazložitev po sprejetju izpodbijanih aktov ali med postopkom pred Splošnim sodiščem. Svet je namreč med pisnim postopkom samo opozoril, da je bila tožeča stranka vpisana na seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi, zaradi „[svoje] odgovornosti za kampanjo dezinformiranja ter spodbujanje sovraštva in nasilja med skupnostmi v Slonokoščeni obali“, ter dodal, da je bila „med najpomembnejšimi sodelavci“ Laurenta Gbagboja in da je bila njegova „druga žena“. Vendar je med obravnavo pred Splošnim sodiščem navedel, da na navedeni seznam ni bila vpisana zaradi zadnjenavedenega.
55 V tem okviru je treba še ugotoviti, da to, da tožeča stranka po objavi izpodbijanih aktov ali Obvestila z dne 18. januarja 2011 Sveta ni zaprosila, naj jo obvesti o specifičnih in konkretnih razlogih za njeno vključitev na zadevni seznam, v obravnavanem primeru ni upoštevno, ker obveznost obrazložitve velja za Svet, ki jo mora v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 39 zgoraj, izpolniti ob sprejetju odločitve o vključitvi ali vsaj čim hitreje po odločitvi.
56 Iz navedenega izhaja, da tožeča stranka izpodbijanih aktov na podlagi njune obrazložitve ni mogla izpodbijati pred Splošnim sodiščem, to pa ni moglo izvajati nadzora nad njuno zakonitostjo.
57 Iz navedenega sledi, da je treba izpodbijana akta razglasiti za nična v delu, v katerem se nanašata na tožečo stranko, ne da bi bilo treba preučiti druge očitke tega in drugega tožbenega razloga.
58 V zvezi s časovnimi učinki razglasitve ničnosti izpodbijane uredbe je treba opozoriti, da začnejo v skladu s členom 60, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, z odstopanjem od člena 280 PDEU, odločitve Splošnega sodišča, s katerimi se neka uredba razglasi za nično, veljati šele z datumom poteka roka iz prvega odstavka člena 56 navedenega statuta, ali če je bila v tem roku vložena pritožba, z datumom njene zavrnitve. Svet ima torej od vročitve te sodbe še dva meseca, podaljšana za deset dni zaradi oddaljenosti, da ugotovljeno kršitev odpravi s sprejetjem, če je to potrebno, novega omejevalnega ukrepa proti tožeči stranki. V obravnavanem primeru tveganje, da bi se resno in nepopravljivo ogrozila učinkovitost omejevalnih ukrepov, uvedenih z izpodbijano uredbo, glede na pomembno posledico, ki jo imajo ti ukrepi za pravice in svoboščine tožeče stranke, ni dovolj veliko, da bi se utemeljila ohranitev učinkov navedene uredbe glede tožeče stranke v obdobju, daljšem od obdobja, določenega v členu 60, drugi odstavek, Statuta Sodišča.
59 V zvezi s časovnimi učinki razglasitve ničnosti izpodbijanega sklepa je treba opozoriti, da se člen 264, drugi odstavek, PDEU, v skladu s katerim lahko Splošno sodišče določi, če meni, da je to potrebno, tiste učinke uredbe, razglašene za nično, ki jih je treba šteti za dokončne, lahko uporablja po analogiji tudi za sklep, kadar obstajajo pomembni razlogi pravne varnosti, primerljivi s tistimi, ki nastopijo pri razglasitvi ničnosti nekaterih uredb in upravičujejo, da sodišče Unije izvaja pristojnost, ki jo ima v tem okviru na podlagi člena 264, drugi odstavek, PDEU (glej v tem smislu sodbe Sodišča z dne 26. marca 1996 v zadevi Parlament proti Svetu, C‑271/94, Recueil, str. I‑1689, točka 40; z dne 12. maja 1998 v zadevi Združeno kraljestvo proti Komisiji, C‑106/96, Recueil, str. I‑2729, točka 41, in z dne 28. maja 1998 v zadevi Parlament proti Svetu, C‑22/96, Recueil, str. I‑3231, točki 41 in 42). V obravnavanem primeru bi lahko razlika med datumom učinka razglasitve ničnosti izpodbijane uredbe in datumom učinka razglasitve ničnosti izpodbijanega sklepa resno ogrozila pravno varnost, ker so z navedenima aktoma za tožečo stranko uvedeni isti ukrepi. Zato je treba učinke izpodbijanega sklepa glede tožeče stranke ohraniti do takrat, ko začne učinkovati razglasitev ničnosti izpodbijane uredbe.
Stroški
60 V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker Svet ni uspel, se mu naloži plačilo stroškov v skladu s predlogi tožeče stranke.
61 Vendar v skladu s prvim pododstavkom člena 87(4) Poslovnika institucije, ki so se kot intervenientke udeležile postopka, nosijo svoje stroške. Komisiji je torej treba naložiti, naj nosi svoje stroške.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (peti razširjeni senat)
razsodilo:
1. Sklep Sveta 2011/18/SZVP z dne 14. januarja 2011 o spremembi Sklepa Sveta 2010/656/SZVP o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti Slonokoščeni obali in Uredba Sveta (ES) št. 25/2011 z dne 14. januarja 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 560/2005 o uvedbi določenih posebnih omejevalnih ukrepov zoper nekatere osebe in subjekte glede na razmere v Slonokoščeni obali se razglasita za nična v delu, v katerem se nanašata na N. Bamba.
2. Učinki Sklepa 2011/18 se glede N. Bamba ohranijo do takrat, ko začne učinkovati razglasitev ničnosti Uredbe št. 25/2011.
3. Svet Evropske unije nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila N. Bamba.
4. Evropska komisija nosi svoje stroške.
Papasavvas | Vadapalas | Jürimäe |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 8. junija 2011.
Podpisi