SODBA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 15. decembra 2011(*)
„Delavci migranti – Socialna varnost – Sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb – Uredba (EGS) št. 1408/71 – Državljan države članice, ki je v Švici opravljal poklicno dejavnost – Vrnitev v državo izvora“
V zadevi C-257/10,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Högsta förvaltningsdomstolen (prej Regeringsrätten) (Švedska) z odločbo z dne 27. aprila 2010, ki je prispela na Sodišče 25. maja 2010, v postopku
Försäkringskassan
proti
Elisabeth Bergström,
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi K. Lenaerts, predsednik senata, E. Juhász (poročevalec), G. Arestis, T. von Danwitz in D. Šváby, sodniki,
generalni pravobranilec: J. Mazák,
sodna tajnica: C. Strömholm, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 4. maja 2011,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Elisabeth Bergström U. Öberg in I. Otken Eriksson, odvetnika,
– za švedsko vlado K. Petkovska in A. Falk, zastopnici,
– za finsko vlado H. Leppo, zastopnica,
– za vlado Združenega kraljestva E. Jenkinson in L. Seeboruth, zastopnika, ter R. Palmer, barrister,
– za Evropsko komisijo V. Kreuschitz in J. Enegren, zastopnika,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 21. junija 2011
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 3(1) in 72 Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 1, str. 35), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1386/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2001 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 129, v nadaljevanju: Uredba št. 1408/71), in Sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb, ki je bil podpisan v Luxembourgu 21. junija 1999 (UL 2002, L 114, str. 6, v nadaljevanju: Sporazum).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med E. Bergström, švedsko državljanko, in Försäkringskassan (v nadaljevanju: nacionalni urad za socialno varnost), ker ta urad pri izračunu družinskega dodatka, predvidenega za šolanje otroka, ni upošteval zaposlitve zadevne osebe v Švici.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 V uvodnih izjavah Sporazuma je navedeno:
„pogodbenice so se,
v prepričanju, da je prosto gibanje oseb na ozemlju pogodbenic ključni dejavnik za skladen razvoj njihovih odnosov,
odločene, da omogočijo prosto gibanje oseb med seboj na podlagi pravil, ki veljajo v Evropski skupnosti,
[…]“
4 Člen 1 tega sporazuma določa:
„Cilj tega sporazuma je, v korist državljanom držav članic Evropske skupnosti in Švice:
(a) tem državljanom priznati pravico do vstopa, prebivanja, dostopa do zaposlitve, ustanavljanja za samozaposlene osebe in pravico, da po končani zaposlitvi ostanejo na ozemlju pogodbenic;
[…]
(d) zagotoviti take življenjske, zaposlitvene in delovne pogoje, kot so zagotovljeni državljanom.“
5 Člen 2 Sporazuma z naslovom „Prepoved diskriminacije“ določa, da se „[d]ržavljani pogodbenice, ki zakonito prebivajo na ozemlju druge pogodbenice, […] pri uporabi določb iz prilog I, II in III k temu sporazumu in v skladu z njimi nikakor ne smejo diskriminirati na podlagi državljanstva“.
6 Člen 8 tega sporazuma določa:
„Pogodbenice uredijo koordinacijo sistemov socialne varnosti v skladu s Prilogo II, zlasti z namenom:
(a) zagotoviti enako obravnavanje;
[…]
(c) seštevanja vseh zavarovalnih dob, ki se v zadevnih državah upoštevajo na podlagi različnih nacionalnih zakonodaj, za pridobitev in ohranitev pravice do dajatev ter za izračun dajatev;
(d) plačevanja dajatev osebam, ki prebivajo na ozemlju pogodbenic;
[…]“
7 Člen 1 Priloge II k Sporazumu, katere naslov je „Koordinacija sistemov socialne varnosti“, določa:
„1. Pogodbenice se strinjajo, da na področju koordinacije sistemov socialne varnosti med seboj uporabljajo akte Skupnosti, na katere se sklicuje ta dokument, kot so veljali na dan podpisa Sporazuma in kot so bili spremenjeni z oddelkom A te priloge, ali predpise, ki so enakovredni takšnim aktom.
2. Šteje se, da izraz ,država(e) članica(e)‘, ki ga vsebujejo akti iz oddelka A te priloge, poleg držav, na katere se nanašajo ustrezni akti Skupnosti, vključuje tudi Švico.“
8 V točki 1 oddelka A z naslovom „Navedeni akti“, ki je v Prilogi II k Sporazumu, je določeno:
„371 R 1408[…]: Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti,
[…]“
9 Člen 3 Uredbe št. 1408/71 z naslovom „Enako obravnavanje“ v odstavku 1 določa:
„Ob upoštevanju posebnih določb te uredbe imajo osebe s stalnim prebivališčem na ozemlju ene od držav članic, za katere se uporablja ta uredba, enake pravice in obveznosti po zakonodaji vsake države članice kot državljani te države članice.“
10 Člen 13(2)(f) te uredbe določa:
„[Z]a osebo, za katero se zakonodaja države članice preneha uporabljati, ne da bi se začela zanjo uporabljati zakonodaja druge države članice v skladu z enim od pravil, določenih v prejšnjih pododstavkih, ali v skladu z eno od izjem ali posebnih določb, določenih v členih [od] 14 do 17, velja zakonodaja države članice, na ozemlju katere ima stalno prebivališče, samo v skladu z določbami te zakonodaje.“
11 Člen 23 te uredbe, ki je vključen v poglavje 1 z naslovom „Bolezen in materinstvo“ iz naslova III, ki vsebuje posebne določbe v zvezi z različnimi vrstami dajatev, določa:
„1. Pristojni nosilec države članice, katere zakonodaja določa, da izračun denarnih dajatev temelji na povprečnem zaslužku ali na povprečnih prispevkih, določi povprečne zaslužke ali prispevke izključno glede na zaslužke ali prispevke, plačane po tej zakonodaji.
2. Pristojni nosilec države članice, katere zakonodaja določa, da izračun denarnih dajatev temelji na standardnem zaslužku, upošteva izključno standardne zaslužke oziroma po potrebi povprečje standardnih zaslužkov v obdobjih, dopolnjenih po tej zakonodaji.
[…]“
12 Člen 72 te uredbe z naslovom „Seštevanje zavarovalnih dob, dob zaposlitve ali samozaposlitve“, ki je vključen v poglavje 7 z naslovom „Družinske dajatve“ iz naslova III, določa:
„Kadar zakonodaja države članice pogojuje pridobitev pravice do dajatev z dopolnitvijo zavarovalne dobe, dobe zaposlitve ali samozaposlitve, pristojni nosilec te države članice v potrebni meri upošteva tudi zavarovalne dobe, dobe zaposlitve ali samozaposlitve, dopolnjene v katerikoli drugi državi članici, kot če bi bile dopolnjene po zakonodaji, ki jo izvaja.“
13 Člen 89 Uredbe št. 1408/71 določa:
„Posebni postopki za izvajanje določenih zakonodaj so navedeni v Prilogi VI.
14 V točki 1 oddelka „N.ŠVEDSKA“ Priloge VI k tej uredbi je določeno, da se „[z]a uporabo člena 72 uredbe […] upravičenost osebe do [družinske dajatve] določi tako, da se upoštevajo zavarovalne dobe, dopolnjene v drugi državi članici, kot da temeljijo na istem povprečnem dohodku kot švedske zavarovalne dobe, s katerimi se seštevajo“. Ta določba je bila pozneje razveljavljena z Uredbo (ES) št. 1992/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o spremembah Uredbe št. 1408/71 (UL L 392, str. 1).
Nacionalna ureditev
15 Zakon (1999:799) o socialnem zavarovanju (Socialförsäkringslag (1999:799)) v poglavju 3 z naslovom „Varstvo iz naslova socialnega zavarovanja“ med drugim določa:
„Člen 1 − Vse osebe s stalnim prebivališčem na Švedskem so v skladu z [zakonom (1962:381) o splošnem zavarovanju (Lagen om allmän försäkring (1962:381), v nadaljevanju: zakon o splošnem zavarovanju)] zavarovane za te dajatve:
1. nadomestilo za zdravljenje itd., v skladu s poglavjem 2 v zadevah v zvezi z dajatvami, ki jih določi splošni urad za socialno zavarovanje;
2. najnižji in osnovni znesek starševskega dodatka;
3. nadomestilo za bolezen in nadomestilo za zmanjšanje življenjske aktivnosti v obliki zajamčenega nadomestila;
[…]
Člen 4 – Vse osebe, ki na Švedskem opravljajo poklicno dejavnost, so v skladu z [zakonom o splošnem zavarovanju] zavarovane za te dajatve:
1. nadomestilo za bolezen in nadomestilo za nosečnost;
2. starševski dodatek, višji od najnižjega zneska, in začasni starševski dodatek;
3. nadomestilo za bolezen, ki je odvisno od dohodka, in nadomestilo za zmanjšano življenjsko aktivnost, ki je odvisno od dohodka;
[…]“
16 Zakon o splošnem zavarovanju med drugim določa:
„Poglavje 3 − Nadomestilo za bolezen
Člen 2 – Dohodkovna osnova za nadomestilo za bolezen je letni denarni dohodek, za katerega se pričakuje, da ga bo zavarovana oseba pridobila za svoje delo na Švedskem, bodisi kot zaposlena oseba (plača) bodisi na drugi podlagi (dohodek iz druge plačane poklicne dejavnosti) […] Dohodkovno osnovo za nadomestilo za bolezen določi urad za socialno zavarovanje […]
Kadar urad za socialno zavarovanje ne razpolaga z vsemi potrebnimi podatki, se izračun dohodkovne osnove za nadomestilo za bolezen opravi na podlagi podatkov, ki jih urad pridobi od zavarovanca ali njegovega delodajalca, ali na podlagi podatkov, ki so razvidni iz odločbe o odmeri dohodnine, ki jo mora plačati zavarovanec. Del nadomestila za letni dopust, ki presega plačo, ki bi bila izplačana za delo v obdobju tega dopusta, se ne všteje v dohodkovno osnovo za nadomestilo za bolezen.
Poglavje 4 − Starševski dodatek
[…]
Člen 6 – Poln starševski dodatek ne sme biti nižja od 60 SEK na dan (najnižji znesek).
Starševski dodatek se prvih 180 dni plačuje v znesku, ki ustreza nadomestilu za bolezen staršev, ki se izračuna v skladu s petim odstavkom, če so imeli starši vsaj 240 zaporednih dni pred rojstvom ali predvidenim rojstvom otroka pravico do nadomestila za bolezen nad najnižjim zneskom ali bi to pravico imeli, če bi urad za socialno zavarovanje razpolagal z vsemi potrebnimi podatki. Starševski dodatek za prvih 180 dni ne sme biti nižji od polnega starševskega dodatka 150 SEK na dan (osnovni znesek). Za starše, ki so zavarovani v skladu z določbami člena 4 iz poglavja 3 [zakona (1999:799) o socialnem zavarovanju], se to pravilo uporabi, če izpolnjujejo pogoje iz prvega stavka.
Razen v primerih iz drugega odstavka se starševski dodatek plačuje:
– 210 dni v višini, ki ustreza nadomestilu za bolezen staršev, izračunanem na podlagi petega odstavka, vendar ne sme biti nižji od osnovnega zneska, in
– 90 dni v višini najnižjega zneska.
[…]“
Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje
17 E. Bergström, švedska državljanka, se je v Švici nastanila januarja 1994 in je tam do rojstva hčere, 19. marca 2002, opravljala poklicno dejavnost. Nato se je 1. septembra 2002 z možem in hčerko vrnila na Švedsko. Njen mož je na Švedskem takoj začel opravljati poklicno dejavnost, E. Bergström pa s poklicno dejavnostjo ni nadaljevala in je skrbela za hčer. Zaprosila je za starševski dodatek v višini nadomestila za bolezen v obliki dnevnih zneskov (v nadaljevanju: APE-IJ) od 16. marca 2003, na podlagi dohodka iz njene poklicne dejavnosti v Švici.
18 Nacionalni urad za socialno varnost je odločil, da se ji dodeli osnovni starševski dodatek (v nadaljevanju: APE), ker naj ne bi bila upravičena do APE-IJ, saj poklicne dejavnosti na Švedskem ni opravljala 240 dni pred rojstvom, kar bi ji omogočilo prejemanje nadomestila za bolezen, ki je višje od osnovnega zneska.
19 E. Bergström je zoper to odločbo vložila tožbo na Länsrätten i Stockholms län (upravno sodišče v Stockholmu). To sodišče je tožbo zavrnilo, ker je štelo, da je APE-IJ dajatev, ki je povezana z opravljanjem poklicne dejavnosti in da mora zavarovanec socialnega zavarovanja, da bi imel pravico do te dajatve, na Švedskem delati v obdobju, ki je časovno dovolj blizu obdobju, na katero se nanaša prošnja za to dajatev. To, da zakonec zavarovanca iz socialnega zavarovanja na Švedskem opravlja poklicno dejavnost, naj tako ne bi zadostovalo.
20 E. Bergström je nato vložila pritožbo na Kammarrätten i Stockholm (pritožbeno upravno sodišče v Stockholmu), ki je opravilo vsebinsko presojo in je štelo, da je E. Bergström zaradi svoje dejavnosti v Švici zadostila časovnemu pogoju 240 dni opravljanja poklicne dejavnosti, ki ga postavlja švedska zakonodaja. E. Bergström naj bi imela pravico do nadomestila, ki je višje od APE in se določi na podlagi njene poklicne dejavnosti v Švici.
21 Nacionalni urad za socialno varnost se je zoper to sodbo pritožil in predlagal, naj se sodba Länsrätten i Stockholms län potrdi. E. Bergström je predlagala, naj se ta predlog zavrne.
22 Za predložitveno sodišče ni sporno, da se za E. Bergström na podlagi člena 13(2)(f) Uredbe št. 1408/71 uporablja švedska zakonodaja, čeprav na Švedskem ne opravlja nobene poklicne dejavnosti. Vendar pa naj E. Bergström ne bi izpolnjevala pogojev, ki so za upravičenost do APE-IJ določeni v nacionalni zakonodaji.
23 Pogoj, ki se nanaša na opravljanje poklicne dejavnosti na Švedskem in na podlagi katerega je oseba za dajatve iz naslova bolezni zavarovana najmanj 240 zaporednih dni pred rojstvom otroka, naj ne bi bil izpolnjen. Vprašanje je, ali je zaradi obdobja opravljanja poklicne dejavnosti v Švici ta pogoj izpolnjen.
24 Poleg tega naj E. Bergström ne bi opravljala poklicne dejavnosti in naj ne bi prejemala dohodkov, ki bi bili v skladu z nacionalnim pravom lahko podlaga za določitev referenčnega dohodka, na podlagi katerega se določijo dnevna nadomestila. Vprašanje je, ali je treba pri uporabi teh določb upoštevati dohodke iz njene poklicne dejavnosti v Švici.
25 Glede na te ugotovitve je Högsta förvaltningsdomstolen prekinilo odločanje in je Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:
„1. Ali je v skladu s pravom Unije, zlasti s [Sporazumom] in členom 72 Uredbe št. 1408/71, zavarovalna doba za družinsko, ki je odvisna od dohodka in se izplačuje v okviru starševskega dopusta, lahko v celoti dopolnjena z zaposlitvijo in zavarovanjem v Švici?
2. Ali se mora v skladu s pravom Unije, zlasti s [Sporazumom] in členoma 3(1) in 72 Uredbe št. 1408/71, pri določanju upravičenosti do družinske, ki je odvisna od dohodka in se izplačuje v okviru starševskega dopusta, dohodek, zaslužen v Švici, izenačiti z domačim dohodkom?“
Vprašanji za predhodno odločanje
Uvodne ugotovitve
26 Na postavljeni vprašanji je mogoče odgovoriti, če se domneva, da se za zadevni položaj v postopku v glavni stvari uporablja Sporazum. V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je E. Bergström delavka, ki je državljanka države članice Evropske unije in se je, potem ko je opravljala poklicno dejavnost na ozemlju druge pogodbenice, vrnila v državo članico izvora, v kateri je na podlagi te poklicne dejavnosti zaprosila za družinski dodatek, ki ga urejajo predpisi te države članice.
27 Glede vprašanja o področju uporabe Sporazuma je treba na prvem mestu ugotoviti, da je v njegovi drugi uvodni izjavi navedeno, da so pogodbenice „odločene, da omogočijo prosto gibanje oseb med seboj na podlagi pravil, ki veljajo v Evropski skupnosti“.
28 Ta svoboščina bi bila ovirana, če bi bil državljan neke pogodbenice v svoji državi v slabšem položaju samo zato, ker je uresničeval svojo pravico do prostega gibanja.
29 Na drugem mestu je treba spomniti, da člen 8 Sporazuma določa, da pogodbenice uredijo koordinacijo sistemov socialne varnosti v skladu s Prilogo II k temu sporazumu in s cilji, ki so v tem členu navedeni. V tej določbi niti neposredno niti posredno ni navedena kakršnakoli zahteva v zvezi s prebivališčem oseb, za katere naj bi se te določbe o socialni varnosti uporabljale, ali v zvezi z državo članico, ki naj bi jih uporabljala.
30 Med cilji člena 8 je v točki (a) navedeno „enako obravnavanje“. Izrecno in splošno sklicevanje na to načelo kaže na to, da se v okviru področja uporabe tega člena to načelo uporablja neodvisno od člena 2 Sporazuma, v skladu s katerim je uporaba načela prepovedi diskriminacije pogojena s tem, da upravičena oseba prebiva na ozemlju druge pogodbenice.
31 Na tretjem mestu, v Prilogi II, oddelek A, točka 1, k Sporazumu je določeno, da se med pogodbenicami uporablja Uredba št. 1408/71, razen nekaterih prilagoditev, ki pa za presojo postavljenega vprašanja niso upoštevne. Člen 1(2) te priloge določa, da se za izraz „država(e) članica(e)“, ki ga vsebujejo akti iz oddelka A te priloge, šteje, da poleg držav, na katere se nanašajo ustrezni akti Skupnosti, vključuje tudi Švico.
32 Na zadnjem mestu je treba spomniti, da se Uredba št. 1408/71 ne uporablja samo za družinske dajatve, temveč tudi za druge kategorije dajatev, med katere spadajo na primer dajatve za starost.
33 Iz tega izhaja, da bi bila brez uporabe pravila o seštevanju po vrnitvi delavca v državo izvora koordinacija sistemov socialne varnosti med Švicarsko konfederacijo in državami članicami Unije izključena za nezanemarljivo število primerov, med drugim tudi za prejemanje dajatev za starost.
34 V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da se Sporazum in Uredba št. 1408/71, kadar je delavec v položaju, ki je opisan v točki 26 te sodbe, uporabljata.
Prvo vprašanje
35 Predložitveno sodišče s tem vprašanjem v bistvu sprašuje, ali mora pristojni nosilec države članice na podlagi Sporazuma in Uredbe št. 1408/71 v primerih, ko zakonodaja te države članice dodelitev družinske dajatve, kakršna je v postopku v glavni stvari, pogojuje z dopolnitvijo zavarovalne dobe, dobe zaposlitve ali samozaposlitve, pri izračunu te zavarovalne dobe upoštevati zavarovalno dobo, ki je bila v celoti dopolnjena na ozemlju Švicarske konfederacije.
36 Iz spisa, ki je bil predložen Sodišču, je razvidno, da bi morala E. Bergström za upravičenost do APE-IJ dokazati, da je v obdobju 240 dni pred porodom opravljala poklicno dejavnost. E. Bergström je to celotno referenčno obdobje opravljanja poklicne dejavnosti dopolnila na ozemlju Švicarske konfederacije.
37 Ni sporno, da je dajatev, za katero je zaprosila E. Bergström, družinska dajatev v smislu člena 1(u)(i) Uredbe št. 1408/71.
38 Da bi bilo mogoče odgovoriti na postavljeno vprašanje, je treba razložiti člen 8(c) Sporazuma in člen 72 Uredbe št. 1408/71, ki določata, da se pravica do zadevne dajatve pridobi na podlagi pravila „seštevanja“.
39 Nekatere od zainteresiranih strank, ki so svoja stališča predložila Sodišču, navajajo, da iz tega izraza logično izhaja, da morata obstajati vsaj dve obdobji opravljanja dejavnosti, dopolnjeni v več državah članicah. Zato naj bi imela država članica, v kateri je nosilec, pristojen za dodelitev dajatve, možnost, da v zvezi s tem določi, da mora biti eno obdobje opravljanja dejavnosti dopolnjeno na njenem ozemlju, kar naj bi izključevalo možnost pridobitve pravice do dajatve socialne varnosti na podlagi le enega obdobja, ki je bilo dopolnjeno na ozemlju druge države članice.
40 Tej razlagi ni mogoče pritrditi.
41 Besedili člena 8(c) Sporazuma in člena 72 Uredbe št. 1408/71 sta nedvoumni. V skladu s prvo od teh določb se seštevajo „vse zavarovalne dobe“, ki se upoštevajo na podlagi različnih nacionalnih zakonodaj, v skladu z drugo določbo pa se pri seštevanju zahteva upoštevanje „zavarovalne dobe, dobe zaposlitve ali samozaposlitve, dopolnjene v katerikoli drugi državi članici“, kot če bi bile dopolnjene po zakonodaji, ki jo uporablja pristojni nosilec.
42 Spomniti je treba, da je bila Uredba št. 1408/71 sprejeta na podlagi člena 51 Pogodbe EGS (postal člen 51 Pogodbe ES, ta pa je po spremembi postal člen 42 ES), na podlagi katerega je Svet pristojen za sprejetje takšnih ukrepov glede socialne varnosti, kakršni so potrebni za zagotovitev prostega gibanja delavcev, tako da vzpostavi ureditev, ki delavcem migrantom in njihovim vzdrževancem za pridobitev in ohranjanje pravice do dajatev ter za izračun višine dajatev zagotavlja seštevanje vseh dob, ki se upoštevajo po zakonodajah posameznih držav.
43 Ta razlaga je v skladu z namenom Sporazuma, ki je zagotavljanje prostega gibanja oseb med Švicarsko konfederacijo in Skupnostjo. S to razlago se upošteva tudi načelo enakega obravnavanja, določeno v členu 8(a) Sporazuma, saj se z njim želi doseči, da zaradi uresničevanja pravice do prostega gibanja delavec migrant ne bi izgubil pravic iz naslova socialne varnosti, da katerih so drugi delavci, ki te pravice niso uresničevali, upravičeni.
44 Tako pristojni nosilec države članice kot pogoj za dodelitev družinske dajatve poleg ene dobe zaposlitve ali dejavnosti, dopolnjene v drugi državi, v tem primeru v Švici, ne more zahtevati dopolnitve druge zavarovalne dobe na njenem ozemlju.
45 Zato je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da mora pristojni nosilec države članice na podlagi člena 8(c) Sporazuma in člena 72 Uredbe št. 1408/71, kadar zakonodaja te države članice dodelitev družinske dajatve, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, pogojuje z dopolnitvijo zavarovalne dobe, dobe zaposlitve ali samozaposlitve, pri dodelitvi te družinske dajatve upoštevati zavarovalno dobo, ki je bila v celoti dopolnjena na ozemlju Švicarske konfederacije.
Drugo vprašanje
46 Predložitveno sodišče s tem vprašanjem v bistvu sprašuje, ali ob pozitivnem odgovoru na prvo vprašanje Sporazum in Uredba št. 1408/71 učinkujeta tako, da je treba dohodke iz naslova poklicne dejavnosti, prejete v Švici, izenačiti z nacionalnimi dohodki, na podlagi katerih se na Švedskem izračuna znesek družinske dajatve, za katero je bila vložena prošnja.
47 Iz spisa, ki je bil predložen Sodišču, je razvidno, da je E. Bergström zaprosila za družinski dodatek, katerega višina je enaka dnevnim nadomestilom, ki se določijo na podlagi pravil zdravstvenega zavarovanja (APE-IJ). Zadevna družinska dajatev je odvisna od letnih dohodkov, ki jih zavarovanec socialnega zavarovanja pridobi iz naslova opravljanja poklicne dejavnosti.
48 V takem položaju je treba torej za izračun zneska družinskih dajatev iz te posebne kategorije upoštevati upoštevne določbe Uredbe št. 1408/71 o delu socialne varnosti, ki se nanaša na „bolezen“.
49 Ta pravila vsebuje člen 23 Uredbe št. 1408/71. Ne glede na to, ali se dohodek, na podlagi katerega se izračunajo denarne dajatve, določi na podlagi odstavka 1 ali odstavka 2 tega člena, se določi bodisi na podlagi dohodkov, ugotovljenih v obdobjih, dopolnjenih po zakonodaji, ki jo uporablja pristojni nosilec, bodisi na podlagi standardnih dohodkov ali, po potrebi, povprečja standardnih dohodkov v obdobjih, dopolnjenih po tej zakonodaji, v tem primeru švedski zakonodaji.
50 Tak položaj je skladen s pravilom iz Priloge VI, oddelek N, točka 1, k Uredbi št. 1408/71, ki se uporablja ratione temporis in v kateri je določeno, da se za potrebe člena 72 te uredbe upravičenost osebe do družinske dajatve določi tako, da se upoštevajo zavarovalne dobe, dopolnjene v drugi državi članici, kot da temeljijo na istem povprečnem dohodku kot švedske zavarovalne dobe.
51 Vendar pa v zadevi v postopku v glavni stvari E. Bergström na Švedskem v referenčnem obdobju 240 dni ni prejemala nobenih dohodkov.
52 V tem položaju je treba, da bi bil členu 8(c) Sporazuma in členu 72 Uredbe št. 1408/71, kakor sta razložena v točki 45 te sodbe, zagotovljen polni učinek in da bi bilo zadoščeno zahtevi po enakem obravnavanju iz člena 8(a) Sporazuma in člena 3(1) te uredbe, referenčne dohodke E. Bergström izračunati na podlagi dohodkov primerljivo izkušene in poklicno kvalificirane osebe, ki na Švedskem opravlja dejavnost, ki je primerljiva z dejavnostjo, ki jo je opravljala E. Bergström.
53 Na drugo vprašanje je treba tako odgovoriti, da je treba člen 8(a) Sporazuma, člene 3(1), 23(1) in (2) ter 72 Uredbe št. 1408/71 in Prilogo VI, oddelek N, točka 1, k tej uredbi razlagati tako, da se, kadar se za določitev zneska družinske dajatve, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, uporabljajo pravila, ki veljajo za dajatve za bolezen, ta znesek za osebo, ki je dobo opravljanja poklicne dejavnosti, ki je potrebna za pridobitev te pravice, v celoti dopolnila na ozemlju druge pogodbenice, izračuna na podlagi dohodkov primerljivo izkušene in kvalificirane osebe, ki na ozemlju države članice, v kateri se za to dajatev zaprosi, opravlja primerljivo dejavnost kot prvonavedena oseba.
Stroški
54 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:
1. Člen 8(c) Sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb, ki je bil podpisan 21. junija 1999 v Luxembourgu, in člen 72 Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1386/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2001, je treba razlagati tako, da mora pristojni nosilec države članice, kadar zakonodaja te države članice dodelitev družinske dajatve, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, pogojuje z dopolnitvijo zavarovalne dobe, dobe zaposlitve ali samozaposlitve, pri dodelitvi te družinske dajatve upoštevati zavarovalno dobo, ki je bila v celoti dopolnjena na ozemlju Švicarske konfederacije.
2. Člen 8(a) tega sporazuma, člene 3(1), 23(1) in (2) ter 72, Uredbe št. 1408/71, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1386/2001, in Prilogo VI, oddelek N, točka 1, k tej uredbi je treba razlagati tako, da se, kadar se za določitev zneska družinske dajatve, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, uporabljajo pravila, ki veljajo za dajatve za bolezen, ta znesek za osebo, ki je dobo opravljanja poklicne dejavnosti, ki je potrebna za pridobitev te pravice, v celoti dopolnila na ozemlju druge pogodbenice, izračuna na podlagi dohodkov primerljivo izkušene in kvalificirane osebe, ki na ozemlju države članice, v kateri se za to dajatev zaprosi, opravlja primerljivo dejavnost kot prvonavedena oseba.
Podpisi